Nov dan, nov porast hospitaliziranih. Slovenske bolnišnice so včeraj sprejele 104 nove paciente, še 21 njih pa je bilo sprejetih na intenzivno nego, s čimer smo vsak dan bližje maksimalnim kapacitetam 280 intenzivnih postelj, kot je za zgornjo mejo označil zdravstveni minister Janez Poklukar. Kaj sledi, ni jasno. Vemo le, da se rast števila umrlih v kratkem ne bo ustavila. V četrtek je Slovenija v tej kategoriji dosegla okroglih 5000 smrti.
Letala in zdravniki
Kot smo že poročali, so pristojni že zaprosili za pomoč sosednje države. Kot kaže, bo svoje resurse ponudila Italija, ki ima od četverice sosed izrazito najboljšo situacijo, kar zadeva nove okužbe, in tudi najvišjo precepljenost prebivalstva. V okviru delovnega srečanja med ministrom za obrambo Republike Slovenije Matejem Toninom in italijanskim kolegom Lorenzem Guerinijem v Rimu je bila namreč med drugim izražena pripravljenost italijanske strani za napotitev skupine do 30 zdravstvenih delavcev italijanske vojske, ki bi v Sloveniji pomagali pri oskrbi covidnih bolnikov. Do tega dogovora je prišlo na istem sestanku, na katerem je Tonin podpisal sporazum o nakupu transportnega letala C-27J Spartan v višini 72 milijonov evrov.
Trideset italijanskih zdravnikov seveda ne bo zmoglo bistveno omejiti uničujočega vpliva epidemije na slovensko zdravstvo. Če vlada ne bo pripravljena zaostriti ukrepov, Sloveniji preostane še en izhod v sili – in to je aktivacija mehanizma Evropske unije za pomoč ob izrednih nesrečah, ki deluje pod okriljem resorja, ki ga vodi Slovenec v Evropski komisiji Janez Lenarčič. Če oziroma ko bo to storila, Slovenija ne bo prva v EU, saj so ta korak to jesen storile že Latvija, Romunija in Bolgarija. Te tri države so v nasprotju s Slovenijo, vsaj kar zadeva dnevne okužbe, že mimo vrha četrtega vala, kljub temu pa pritisk na tamkajšnje bolnišnice ne pojenja. Latvija je to dosegla tudi z enomesečnim »lockdownom«, ki se je iztekel ta ponedeljek.
Krizno upravljanje
Mehanizem EU za civilno zaščito je namenjen krepitvi sodelovanja v Uniji ob dogodkih, kot so hujše naravne in druge nesreče. Ko eno od držav članic Unije doleti nesreča, za odpravo katere nima zadostnih lastnih zmožnosti, lahko prek mehanizma zaprosi za pomoč drugih članic. Pomoč se nato usklajuje prek Evropske komisije, v mehanizmu pa sicer poleg članic Unije sodelujejo še Islandija, Norveška, Makedonija in Turčija, poroča STA. Mehanizem, ki je bil vzpostavljen primarno za naravne nesreče, je med pandemijo dobil nov namen, sredstva in material iz tega pa so namenjeni celotnemu svetu, ne zgolj Evropi. Romunija je denimo na račun tega prejela 550 naprav za koncentriranje kisika, kopico zdravil za paciente na intenzivni negi, medicinsko opremo in 18 respiratorjev. Poleg tega so v državo prispele tudi ekipe zdravnikov iz Danske, Poljske in Moldavije, Romunija pa je svoje paciente na zdravljenje poslala v Madžarsko, Avstrijo in na Poljsko. Vsem sodelujočim v pomoči članici EU se je zahvalil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki bdi nad solidarnostnim mehanizmom.
Hladni odnosi
Odnosi med Lenarčičem in slovensko vlado so sicer hladni, izvirajo iz tega, ko se je Lenarčič poleti deklarativno postavil na stran Slovenske tiskovne agencije, potem ko te v nasprotju z zakonodajo vlada Janeza Janše ni želela financirati. Zaradi javnega izražanja stališč, ki so kritična do vlade, so sulice vanj usmerili v vladajoči stranki, Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, in Aleš Hojs sta tako prek Twitterja javno kritizirala Lenarčičevo delo, notranji minister pa ga je, sicer posredno, označil kar za »svinjo«. Lahko samo upamo, da to ne bo vplivalo na pripravljenost vlade, da se po pomoč obrne na Evropsko komisijo, če oziroma ko bo potrebna.
