Zadnji izsledki raziskave #Novanormalnost, ki jo v času epidemije izvaja družba Valicon, je pokazala, da je bilo med 12. in 14. novembrom, ko je bila opravljena zadnja meritev javnega mnenja, zaupanje vladi pri vodenju epidemije najnižje doslej. Družba Valicon namreč od avgusta lani redno spremlja tudi vidik odzivanja javnosti v času epidemije.
Stopnja zaupanja v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa, ki je opredeljena kot razlika med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov, iz česar so izločeni neopredeljeni, je namreč padla na -60. Ob začetku merjenja avgusta lani je bila izmerjena stopnja zaupanja -27, vlada je nato najnižjo točko zaupanja uživala pozimi in spomladi, ko se je gibala okoli števila -50. Najnižjo stopnjo so sicer izmerili konec aprila, in sicer -57, a se je med poletnim epidemičnim zatišjem nato znova nekoliko zvišala. V zadnjih tednih, ko se v Sloveniji soočamo s katastrofalnimi razmerami, je zaupanje znova strmoglavilo.
»Vladi pri upravljanju epidemije »popolnoma zaupa« le še 7 odstotkov vprašanih, »bolj zaupa« pa 12 odstotkov, skupaj torej manj kot petina,« so zapisali pri Valiconu ter dodali, da na drugi strani skoraj polovica vprašanih odgovarja, da vladi »sploh ne zaupa« (48 odstotkov), še dobra četrtina (28 odstotkov) pa, da vladi »bolj ne zaupa«. Pet odstotkov vprašanih se ni opredelilo. Kot so pojasnili v družbi, v »vprašanju poudarjamo, da naj se do zaupanja opredelijo v kontekstu ukrepanja glede širjenja koronavirusa, ne glede na to, ali to vlado sicer podpirajo, ali ne.« Poudarili so še, da je izmerjena stopnja zaupanja -60 tako že zelo blizu »stopnji zaupanja v vlado kot institucijo na sploh, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (-62).«
Razdvojena javnost
Izsledki zadnjih meritev kažejo tudi, da je najvišja doslej tudi razdvojenost javnosti glede ocene ukrepov. Od konca oktobra je denimo znova občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti protikoronski ukrepi vlade Janeza Janše premalo strogi, tako meni 42 odstotkov vprašanih. Višji delež je bil izmerjen le še v začetku epidemije sredi marca lani, ko je podobno menilo 61 odstotkov vprašanih, podobno visoko pa je bil le še konec julija lani (39 odstotkov). Kar dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno visok delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 odstotkov.
Nepresenetljivo je zato najnižji delež pri odgovoru, da so ukrepi »ravno pravšnji«, tako meni dobra petina vprašanih (22 odstotkov). »Ta odgovor je sicer najvišje vrednosti, tudi čez 50 odstotkov, dosegal v prvem valu epidemije, med aprilom in junijem 2020, takrat je bila javnost glede ukrepov najmanj razdvojena,« so še pojasnili pri družbi, kjer so dodali: »če nas tokratni delež 'premalo strogi' vrača v čas prvega vala, pa nas od tega istega obdobja močno oddaljuje nizek delež odgovora 'ravno pravšnji,' kar je ključna razlika med tema dvema obdobjema.«
