Razmere v največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana, ki tako kot preostale slovenske bolnišnice poka po šivih, dodatne kapacitete za covidne bolnike pa zagotavljajo na račun drugih zdravstvenih dejavnosti, na današnji novinarski konferenci predstavljata predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb. O stanju je spregovorila tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.
Današnji podatki Sledilnika za covid-19 sicer kažejo, da je bilo danes zjutraj v Sloveniji prostih še 161 akutnih (851 zasedenih) in 10 intenzivnih postelj (253 zasedenih). Od 261 respiratorjev, s katerimi kot kaže razpolagamo, jih je bilo v uporabi 213, še 48 pa jih je bilo na voljo. Z največjimi kapacitetami seveda razpolaga UKC Ljubljana, kjer je bilo zjutraj na voljo še 45 akutnih postelj, štiri intenzivne postelje in 19 respiratorjev.
Zaenkrat ostajajo ukrepi, kot v prejšnjem tednu
Logarjeva je naprej pojasnila, da je svetovalna skupina včeraj vladi predlagala predvsem, da se nadaljujejo ukrepi, zlasti pogoj PCT z ustreznim nadzorom in promocija cepljenja. Pogovarjali so se tudi glede vprašanja, da bi na univerzah uvedli šolanje na daljavo, a so glede na podatke ugotovili, da so tam razmere kar dobre in da naj zaenkrat ostane, kot je bilo. Predlagali so tudi, naj se da več poudarka na delo od doma. Opozorili so tudi, da javni potniški promet slabo izvaja nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT in da število ljudi pogosto presega kapacitete. Ostalo po navedbah Logarjeve ostaja tako, kot je bilo v zadnjem tednu. Dejala je sicer, da se v vladi vsi zavedajo, da je »stanje alarmantno,« in da svetovalna skupina ne čuti kakšnih pritiskov, da bi bilo treba ukrepe celo sproščati. Kot smo namreč že poročali, je Logarjeva že dejala, da se v svetovalni skupini že več tednov pogovarjajo tudi o možnosti zaprtja države.
Kot je pojasnila Logarjeva, podatki kažejo, da se največ okužb pojavlja v domačem okolju, na delovnih mestih in v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na te segmente so zato trenutno tudi osredotočeni. Kar zadeva storitvene dejavnosti, tam bistvenega porasta okužb ne beležijo, zato tega trenutno ne zapirajo oziroma omejujejo. Je pa izpostavila, da pomemben dejavnik po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še vedno predstavljajo zasebna druženja. »To je pa aspekt, na katerega pravzaprav s kakršno koli zakonodajo težko vplivamo,« je dejala.
Glede trenutnih razmer je dejala, da smo »na eni taki stagnaciji, da nimamo na srečo več izrazitega porasta okužb, še vedno pa je število okužb zelo veliko.« Trenutne projekcije po njenih besedah kažejo, da se vrh obremenitve za bolnišnice predvideva v naslednjem tednu, nekaj dni pozneje še na intenzivnih enotah, kjer naj bi bilo najvišje število bolnikov nekje proti koncu novembra. »Seveda pa moramo vedeti, da so to zgolj napovedi,« je dodala. Kar zadeva zdravstvo, gre »normalizacijo« pričakovati šele konec decembra ali v začetku januarja.
Iz dneva v dan »mašijo luknje«
Lejko Zupančeva je nato spregovorila o stanju na infekcijski kliniki. Stanje je resno, kot že kar nekaj časa, je dejala. Potrebno število postelj zagotavljajo iz dneva v dan s premeščanjem kadra, s čimer so uspeli »zamašiti vse tiste luknje, ki smo jih še imeli na navadnih oddelkih.« Težave so predvsem na enoti za intenzivno nego, kjer bodo po njenih navedbah, če bodo želeli kapacitete še širiti, vsekakor potrebovali tujo pomoč, saj njihovi zaposleni, čeprav so »zelo pozitivno nastrojeni, ne zmorejo več.« Dejala je, da so se jim zdaj pri delu na enotah covida pridružili tudi kolegi s kirurških in pediatričnih oddelkov, aktiviranih je veliko specializantov, premestili so tudi veliko anestezijskih sester in anestezistov, zaradi česar pa nekatere druge stvari »ne morejo tečt normalno.« Ob tem je opozorila, da se je treba zavedati, da v zdravstvu obstajajo neki standardi in normativi, ki do neke mere zagotavljajo kvaliteto dela, »ti standardi in normativi so zdaj žal pozabljeni, tako da marsikaj, kar bi po standardih in normativih bolniku pripadalo, ne moremo narediti, ker se borimo za njihova življenja.«
Lejko Zupančeva se je za konec dotaknila še ukrepov. Kot je dejala, so vsi ukrepi v redu, če se jih ljudje držijo in so do njih pozitivno nastrojeni, a je hkrati zapretila, da »če se ne bomo precepili, ne glede na to, da tudi cepljeni lahko zbolijo in morda tudi koga okužijo, se mi covida ne bomo rešili do 1. maja. Kajti že zdaj kaže, da se bo vrh epidemije raztegnil in sem prepričana, da je to raztegovanje posledica slabe precepljenosti.«
Neposredno življenjsko ogroženih je 80 bolnikov
Da se razmere iz dneva v dan zaostrujejo tudi na intenzivnih oddelkih in so »dejansko kritične,« je nato poudaril tudi Jereb. »Uresničujejo se najbolj črne napovedi, da bo do konca novembra v državi umrlo več kot 400 bolnikov,« je nadaljeval in dodal, da bi se temu lahko izognili s cepljenjem. Glede razpoložljivosti intenzivnih postelj in kadra so tako v UKC Ljubljana kot v praktično vseh bolnišnicah v Sloveniji na robu, je še enkrat poudaril. »Kritičen bolnik s covidom potrebuje oskrbo vrhunskega intenzivista, ki jih v Sloveniji že v normalnih razmerah ni dovolj. Potrebuje tudi oskrbo usposobljene medicinske sestre in tu rezerv praktično ni več.« Je pa Jereb poudaril, da se osebje trudi in da je »delovna morala še vedno na relativno visokem nivoju, ne vem pa, kako dolgo lahko na tem nivoju še dejansko zdržimo z vsemi dnevnimi obremenitvami, s katerimi se soočamo.«
Jereb je predstavil tudi današnje številke. Tako se danes na njihovi intenzivni enoti zdravi 80 covidnih bolnikov, ki so neposredno življenjsko ogroženi. Od teh jih je 65 priključenih na respirator, kar je najvišja številka doslej. Bolnik, ki pristane na intentenzivni negi, po njegovih besedah tam prebije približno 20 dni, kar je precej več kot na navadnih oddelkih in kar tudi pojasnjuje, zakaj so intenzivni oddelki tista kritična točka, kjer lahko zdravstveni sistem pade. Edini način, da zadevo in epidemijo obvladamo, je, da zmanjšamo število novookuženih, meni Jereb, ki je še pojasnil, da imajo pri njih v tem trenutku pripravljenih, torej prostih še sedem intenzivnih postelj, a imajo na navadnih oddelkih kar nekaj bolnikov, ki so »z eno nogo praktično že na intenzivnem oddelku.«
