Ferenc Horvath in Felice Žiža sta poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, ki vladajoči koaliciji zagotavljata ključna glasova podpore v državnem zboru. Tehtnico sta na stran vlade prevesila pri številnih glasovanjih – nazadnje ob izvolitvi Roka Svetliča za ustavnega sodnika. Ob 44 poslancih koalicije, SNS Zmaga Jelinčiča in Desusa, ki so ga podprli, sta 45. in 46. glas prispevala Horvath in Žiža.
Toda zdaj je končno znano, koliko bo državo stala njuna brezpogojna podpora koaliciji – skoraj 20 milijonov evrov. Toliko je namreč vreden dogovor o sodelovanju, ki ga je predsednik vlade Janez Janša s Horvathom in Žižo podpisal v začetku lanskega junija. Takrat je Janša izjavil, da »pri tem ne gre le za neke neuresničljive obljube, temveč za sodelovanje pri uresničitvi konkretnih projektov«. Katerih, vlada ni razkrila, saj vsebine dogovora ni javno objavila.
Iz prilog dogovora je razvidno, da je Janša obema poslancema obljubil kar 28 projektov, ki jih bo vlada ali izpeljala do konca mandata ali pa do takrat vsaj začela uresničevati. Na seznamu je tako mogoče najti ustanovitev finančnega sklada za razvoj območja ob meji z Madžarsko, sredstva za nove zaposlitve pripadnikov obeh skupnosti v javnih ustanovah, več milijonov evrov vredne investicije v obnove šolskih in drugih zgradb, nove univerzitetne programe, dodatno financiranje manjšinskih društev in medijev, gradnjo kolesarskih stez in številne druge projekte za manjšine.
Nimata težav, če sta jeziček na tehtnici
Prvi dogovor z vlado sta Horvath in Žiža sklenila že oktobra 2018, ko jo je še vodil Marjan Šarec. Predvideval je sodelovanje pri vprašanjih narodnih skupnosti, ne pa tudi zavez glede konkretnih projektov. Žiža je takrat dejal, da bosta oba manjšinska poslanca »po potrebi jeziček na tehtnici«, a le »v ključnih zadevah, kot je lahko na primer državni proračun«.
To se je spremenilo z zamenjavo oblasti. Nov dogovor z Janšo je bil precej drugačen od prvega. Zajema namreč tudi konkretne projekte, s tem pa se je spremenil tudi način glasovanja obeh manjšinskih poslancev, ki sta poseben sporazum podpisala še z vsemi prvaki koalicijskih strank in Jelinčičem. Ta določa natančen protokol usklajevanja predlogov zakonov, zato je precej podoben tudi koalicijskemu sporazumu.
Žiža in Horvath z vlogo pogostega jezička na tehtnici, ko gre za glasovanje v državnem zboru, že nekaj časa nimata težav. Horvath je SDS že tako naklonjen tudi zaradi političnega zavezništva med Janšo in njegovim madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom. Na Necenzurirano.si so razkrili, da kot poslanec skrbi za financiranje nekaterih nekdanjih ključnih kadrov Desusa, ki so imeli pomembno vlogo v burnih dogajanjih znotraj stranke. Oba z Žižo sta se na stran koalicije postavila pri glasovanju o ustavni obtožbi zoper Janšo. Maja letos pa je Žiža ocenil, da bi moral Igor Zorčič po odhodu iz SMC odstopiti s položaja predsednika državnega zbora, saj »ga je povleklo na stran opozicije, kar si ne bi smel privoščiti«.
Kaj je Janša obljubil Žiži in Horvathu
To ne preseneča ob dejstvu, da je Janša Žiži v dogovoru obljubil kar osem konkretnih projektov. Zavezal se je, da bo vlada do leta 2022:
– zagotovila 32.000 evrov za zaposlitev strokovnega sodelavca v pisarni obalne samoupravne skupnosti,
– zagotovila dodatnih 100.000 evrov za novinarje na radijskem in TV-programu v italijanskem jeziku v regionalnem centru RTV v Kopru,
– financirala visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje in univerzitetni študijski program razrednega pouka v italijanskem jeziku,
– dokončala 4,8 milijona evrov vredno celovito obnovo zgradbe v Kopru, kjer domujeta osnovna šola in gimnazija z italijanskim učnim jezikom,
– zaposlila dva nova strokovna svetovalca v vzgojno-izobraževalnih zavodih z italijanskim jezikom,
– zagotovila od 12- do 15-odstotni dodatek za dvojezičnost na osnovno plačo za ravnatelje v vzgojno-izobraževalnih zavodih z italijanskim jezikom, njihove namestnike in 26 zaposlenih med tehnično-administrativnimi uslužbenci (o tem predlogu bo parlament odločal na decembrski seji),
– zagotovila 31.000 evrov za zaposlitev še enega novinarja v dnevniku La Voce del Popolo,
– izenačila število ur italijanskega jezika v osnovnih in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, s številom ur slovenskega jezika v šolah z italijanskim jezikom.
Poslancu Horvathu pa je Janša obljubil, da bo vlada do leta 2022:
– priznala posebni status Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu, s čimer mu bo omogočila sistemsko financiranje in zagotovila plačo za enega zaposlenega – skupaj v vrednosti 50.000 evrov,
– odprla dve novi delovni mesti v lendavski enoti zavoda za šolstvo za potrebe dvojezičnega šolstva, kar bi jo stalo 64.000 evrov,
– zagotovila od 12- do 15-odstotni dodatek za dvojezičnost na osnovno plačo za ravnatelje, njihove namestnike in pedagoške svetovalce v vzgojno-izobraževalnih zavodih z madžarskim jezikom,
– sodelovala pri izgradnji centra za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in zagotovila sistemsko financiranje v višini 100.000 evrov za medgeneracijski center v Radmožancih,
– zagotovila dve novi zaposlitvi v medijsko-kulturnih zavodih, ki jih je ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, in eno za pomurski madžarski radio,
– namenila denar za celovito obnovo zgradb dvojezičnih vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Pet milijonov evrov za slovensko-madžarski sklad
Žiža in Horvath sta hkrati pri Janši dosegla, da bo začela vlada v tem mandatu uresničevati še 14 nalog, ki se bodo nadaljevale po letu 2022. Te so razdeljene po resorjih. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, bo tako moralo zagotoviti pet milijonov evrov za ustanovitev sklada Pomurje-Porabje, ki naj bi razvijal narodnostno mešano območje na obeh straneh meje. Enako vsoto denarja naj bi vanj prispevala Madžarska. Isto ministrstvo bo moralo urediti tudi dodeljevanje sredstev iz regionalnega razvojnega sklada na teh območjih. Ali in kako bo s spremembo zakonodaje pripadnikom teh skupnosti olajšalo pot do denarja, ni znano.
Še dva milijona evrov bo država namenila za ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva, 1,6 milijona evrov pa za kolesarske steze in povezovalne poti na območju Lendave. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, bo moralo po dogovoru zagotoviti 2,8 milijona evrov za program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti do leta 2024. Za isti namen bo 900.000 evrov dobila italijanska narodna skupnost, ki ji po dogovoru pripada še 200.000 evrov za ribištvo. Dodatnih 150.000 evrov bosta obe skupnosti dobili še za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na dvojezičnih območjih, na Obali pa bo šlo 20.000 evrov za italijanski kulturni center. Tudi zato si Žiža in Horvath še najmanj želita predčasnih volitev.
