"Vrag je vzel šalo: v SLO je zmanjkalo intenzivnih postelj," je popoldne na Twitterju sporočil Federico V. Potočnik, zdravnik in specializant infektologije v Splošni bolnišnici Celje. V kolikor njegove navedbe, ki jih preverjamo tudi na ministrstvu za zdravje ter v celjski bolnišnici in največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana, držijo, se je uresničil najbolj črn scenarij, ko v Sloveniji ne zmoremo več poskrbeti za vse covidne bolnike. Kaj to pomeni v praksi, je jasno, vsi bolniki niso več deležni zdravstvene oskrbe, ki jo terja njihovo zdravstveno stanje, kar se bo seveda odrazilo tudi v umrljivosti. Uresničil se je torej »Bergamo,« pred katerim pristojni svarijo že zadnjih nekaj tednov. Da je strahota še večja, se bo v skladu s projekcijami število bolnikov, tudi ali predvsem tistih, ki potrebujejo intenzivno terapijo, v naslednjih tednih še povečevalo.
Kot je sicer v ponedeljek pojasnil koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, bodo bolnišnice danes ali v torek odprle maksimalne kapacitete, kar skupaj znaša približno 1200 postelj, od tega 280 postelj za intenzivno nego. V kolikor je navedba Potočnika resnična, je najmanj za enega bolnika danes to že prepozno. V slovenskih bolnišnicah se je po podatkih Sledilnika za covid-19 zjutraj zdravilo 1008 covidnih bolnikov, od tega jih je 226 potrebovalo intenzivno terapijo.
Carotta je sicer za portal N1 povedal, da je bilo v tistem trenutku na oddelkih za intenzivno nego prostih le še 12 postelj. Zvečer je nato za portal dodal, da se jim je danes na področju intenzivnih postelj resnično zgodil "cunami," a da so uspeli poskrbeti za vse bolnike, "nihče ni ostal zunaj."
Verjetno bo potrebne tudi "precej sreče"
Kar zadeva obete, je Carotta za Odmeve na TV Slovenija izrazil pesimizem. Pojasnil je, da gre v Sloveniji po nekaterih izračunih vrh epidemije pričakovati 24. novembra. "Po najslabšem scenariju bomo pravzaprav potrebovali 1300 postelj, od tega 330 intenzivnih," je poudaril in dodal, da jih glede na trenutne načrte maksimalnih kapacitet "še nekaj manjka." Dejal je tudi, da se zaenkrat ne ve, kje dobiti še manjkajočih 40 ali 50 postelj. Večina manjših bolnišnic, ki so že zdaj v kriznem upravljanju in izvajajo izključno le še urgentne dejavnosti, po njegovih navedbah rezerv več nima. Carotta upa, da je nekaj rezerv še v večjih bolnišnicah, a bo to pomenilo, da se bodo "operacijske dvorane spremenile v intenzivne enote." Posledica tega bo, da "bomo dejansko zmogli izvajati le še nujno od nujnega." Kot je še pojasnil, sam ne ve, do kod lahko še napnemo "lok in struno slovenskega zdravstva."
Carotta je pohvalil tudi odziv študentov medicine in zdravstvene nege, tudi dijakov, a je poudaril, da bomo v tisti fazi v primeru najslabšega scenarija potrebovali še "marsikaj drugega, verjetno tudi precej sreče."
