Manj pa se omenja spremembe, ki jih spremenjeni zakon vnaša v razmerje med Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in policijo, in ki jih je izrecno problematiziral Državnotožilski svet. Ta je v uradnem mnenju iz začetka oktobra, ko mu je predlog zakona v mnenje poslal predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, zapisal, da dve (takrat še predlagani) spremembi zakona pomenita “poseg v samostojnost državnega tožilca, zato jima Državnotožilski svet ostro nasprotuje.”
Državni tožilci bodo težje usmerjali kriminalistične postopke
Vlada je najprej iz nove verzije zakona črtala drugi stavek osmega odstavka četrtega člena. Ta je določal, da “se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.” Ker te določitve v novem zakonu več ni, tožilec ne usmerja dela kriminalistov, če tega ne stori po postopku, ki ga predvideva Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov.
A tudi to uredbo je vlada spremenila, že konec februarja, in sicer tako, da se po novem šteje, da državni tožilec predkazenski postopek usmerja le, če poda “pisna navodila in predloge za ukrepanje” oziroma “pisne usmeritve v konkretni zadevi.”
To je odmik od dosedanje prakse, saj so doslej kriminasti in tožilci v času predkazenskega postopka komunicirali ustno, ker je tako lažje in hitreje. Pisna navodila državnih tožilcev so po naših informacijah praksa le v zaključnih fazah preiskave, saj en tožilec usmerja več preiskav in brez povečanja administrativnega osebja na državnem tožilstvu, ali števila državnih tožilcev, pisna navodila za vse preiskave v predkazenskem postopku preprosto niso izvedljiva.
Vlada blokira imenovanje tožilcev, kljub kadrovski stiski
K temu pripomore tudi vztrajna blokada vlade pri imenovanju novih tožilcev. Vlada namreč, po nominaciji Državnotožilskega sveta in na predlog pravosodnega ministra, imenuje državne tožilce. A kljub temu, da na imenovanje čaka vsaj 12 kandidatov za tožilce, nekateri že od lanske jeseni, vlada teh, enako kot evropskih delegiranih tožilcev, noče potrditi.
Predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič je vlado že poleti pozvala, naj državne tožilce imenuje in spomnila, da se državno tožilstvo sooča s kadrovsko stisko, za katero je prav zaradi blokade po njenem mnenju odgovorna tudi vlada.
Ministrstvo si povečuje pooblastila za usmerjanje preiskav
Ob tem pa je vlada v osmem členu ZODPol povečala pooblastila uradnikov enote za usmerjanje in nadzor na MNZ. Ti lahko zdaj od kriminalistov zahtevajo poročilo o poteku posamezne preiskave in vso dokumentacijo v zvezi z njo. Vpogled imajo v vse evidence policije, nemoteno lahko opravljajo razgovore s kriminalisti in jih na koncu z mnenjem usmerijo. To po mnenju Državnotožilskega sveta omogoča “nadzor ministra za notranje zadeve nad delom policije tudi po prevzemu usmerjanja s strani državnega tožilca.”
Vlada je torej kadrovsko osiromašila državno tožilstvo, jim s spremembo uredbe naložila večje obremenitve in jim s spremembo zakona onemogočila njihovo delo usmerjanja kriminalističnih postopkov, če teh obremenitev ne izpolnijo. Hkrati je povečala pooblastila nadzora in usmerjanja kriminalističnega dela uslužbencem ministrstva. Tako so v soboto odpadle še zadnje ovire, ki bi ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu preprečevale neposreden vpliv na delo kriminalistov.
Medved: Vodstveni kader policije je politično obvladan
Da so zaskrbljujoče tudi razmere v sami policiji pa je v petek potrdil predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, Rudi Medved. Ta je dejal, da so domneve o političnih pritiskih na policijo utemeljene. “Naročila za zamenjavo kadrov, ki se jih je vladajoča politika želela znebiti, so prihajala neposredno z Gregorčičeve.” Vodstveni kader v policiji naj bi tako bil “politično obvladan,” poročil o političnih posegih v kadrovanje na policiji pa da je dovolj za eno “precej obremenjujoče vmesno poročilo komisije.” Tega bo komisija tudi izdala, je napovedal Medved.