Novice Svet24

Pred približno petimi leti je velikonedeljski župnik in prior viteškega križniškega reda Janko Štampar na enem izmed kmetijskih zemljišč v med domačini tako imenovanem Otoku v Mihovcih pri Veliki Nedelji, tik ob meji s Hrvaško, dal nasaditi 10.000 sadik drevesne vrste pavlovnije. Drugo zimo zatem mu je bila povzročena ogromna škoda. Srnjad je vdrla v nasad in obgrizla debla dreves. Kmetijska inšpektorica je po besedah Štamparja povzročeno škodo ocenila na 460.000 evrov.

Monika Horvat

Ministrstvo brez vednosti lastnika pustilo odprt prehod za divjad

KAJ PRAVZAPRAV JE PAVLOVNIJA

Gre za rod hitro rastočih rastlin, ki izvirajo s Kitajske. Zraste od 15 do 20 m visoko v 8–10 letih, zato velja za najhitreje rastoče drevo na svetu. Les je lahek, ima visoko plamenišče (dvakrat več kot denimo bor) in je relativno drag.

»Pred dvema mesecema smo vložili tožbo proti ministrstvu za notranje zadeve, ki je na mojem zemljišču brez moje vednosti v žičnati ograji pustilo odprt prehod za divjad. Ker tega pozimi skupaj z lovci niso zaprli niti vprašali, ali se komu lahko naredi škoda, saj je na vsaki strani od omenjenega prehoda območje več kilometrov zaprto z žičnato ograjo, so živali vdrle v nasad pavlovnije. Srnjaki so si čistili rogove, objedli skorjo, polomili veje … 98 odstotkov pridelka so uničili! Vse je bilo treba obrezati, počistiti, prikrajšan sem za dvoletno rast dreves,« je pojasnil prior Štampar.

Kot je povedal, je sprva podal tožbo proti domači lovski družini, a hkrati pravi, da je z njimi v dobrih odnosih in se zaveda, da nimajo veliko denarja. »Našli smo 'dežurnega glavnega krivca'. Odvetnik je ugotovil, da je sokriva država, ki je postavila ta odprti prehod in nas o tem ni obvestila, da bi ga pozimi zaprli,« je dejal.

Pričakuje ugoden razplet tožbe

Štampar pričakuje, da bodo s tožbo proti državi uspeli. »Srečo sem imel, da mi je bilo pravočasno svetovano in sem poklical glavno inšpektorico za kmetijstvo. Pavlovnija namreč spada pod kmetijsko panogo. Inšpektorica je ugotovila – imam javni zapis –, da je bila povzročena škoda za 460.000 evrov.«

Mojca Zemljarič

Če dobi tožbo do države, od lovcev ne bo zahteval ničesar, še nadaljuje Štampar. »Če bom uspel s tožbo proti državi, potem ne bom ukrepal proti lovski družini. Meni je samo pomembno, da se pokrije škoda. Nič nimam proti lovcem, proti nikomur nimam nič. Vem pa, da za uničen nasad s certifikatom posajenih pavlovnij na kmetijskem zemljišču nekdo mora odgovarjati. Zemljišče sem pred časom dal ograditi, namestili smo tulce, mulčimo ga. Vložek je bil velik, s 300.000 evrov je narastel na 500.000 evrov. Jaz odgovarjam križniškemu redu, rekli bodo, da je bila to zgrešena investicija … Če hočem kaj iztržiti, moram imeti prvorazreden pridelek – na drevesu eno samo steblo, visoko vsaj tri metre, brez vej in grč. Pavlovnija je po tržni ceni četrto drevo na svetu.«

Ministrstvo škodni primer predalo Zavarovalnici Triglav

Za komentar smo prosili domače lovsko društvo, a zadeve niso želeli komentirati.

Križniški red navaja, da je vzrok za škodo na nasadu pavlovnije postavitev žične ograje, ki jo je postavila država, pri tem pa pustila odprt prehod, ki je vplival na bivanje in gibanje divjadi v okolici nasada ter zmanjšal prehrambne vire divjadi.

Obrnili smo se še na notranje ministrstvo, s katerega so potrdili, da so v začetku letošnjega oktobra od državnega odvetništva v opredelitev prejeli odškodninski zahtevek Križniškega reda za plačilo škode na dveh parcelah v k. o. Velika Nedelja: »Do škode naj bi prišlo, ker je divjad v sezoni 2017/2018 objedla nasad hitro rastočih listavcev – pavlovnij. Križniški red v zahtevku navaja, da je vzrok za škodo postavitev žične ograje na meji z Republiko Hrvaško, ki jo je postavila Republika Slovenija, pri tem pa pustila odprt prehod, ki je vplival na bivanje in gibanje divjadi v okolici nasada ter zmanjšal prehrambene vire divjadi. Na območju se je povečalo število zajcev in srnjadi in objedli so sadike pavlovnij, ki so bile posajene leta 2016. V zimski sezoni 2016/2017 z nasadom ni bilo težav, do škode je prišlo v sezoni 2017/2018. Križniški red zahteva odškodnino zaradi dveletne izgube prirastka v višini 465.000 evrov in odškodnino za zaščitno ograjo, ki jo je postavil za zaščito dreves v letu 2019 v višini 71.746 evrov. Ministrstvo za notranje zadeve je zbralo obvestila od pristojne policijske uprave in škodni primer v reševanje odstopilo Zavarovalnici Triglav, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti, ter o tem obvestilo državno odvetništvo.«

Kot so še sporočili, je od postavitve ograje v letu 2015 to edini zahtevek, ki ga je obravnavalo notranje ministrstvo zaradi škode, povzročene zaradi puščenih prehodov v ograji za prehode živali.

Tožba tudi proti velikonedeljski lovski družini

Velikonedeljski župnik in prior viteškega križniškega Janko Štampar je povedal, da setožba z domačo lovsko družino sicer vleče že več kot dve leti. »Lovska družina naj bi se pritožila, češ da sem slab gospodar, ker nisem ogradil nasada. To se mi ne zdi pošteno. Kot se je pokazalo v preteklosti, ograja ni bila potrebna, divjad je uničila nasad drugo leto. Prvo zimo, ko sem nasadil pavlovnijo, je bilo od 10.000 sadik pojedenih le šest. In to ne kakšnih navadnih sadik, pač pa gre za sadike iz laboratorija s certifikatom, ki niso agresivne oz. nevarne za okolje. Zanje sem takrat odštel 300.000 evrov. Treba jih je bilo še posaditi, pognojiti, dve leti obtrgavati liste … To vse stane.«