Medtem ko marsikateri delodajalec ob širitvi proizvodnje ali odprtju dejavnosti napoveduje zaposlovanje viskotehnološkega kadra, tega v Sloveniji primanjkuje.
Po podatkih državnega zavoda za zaposlovanje, kjer primanjkljaj visoko izobraženih delavcev ocenjujejo skozi poklice v Poklicnem barometru, za opravljanje katerih se praviloma zahteva visoka izobrazba, navajajo, da mednje sodijo arhitekti, avdiologi in govorni terapevti, farmacevti, fizioterapevti, različni inženirji na področjih tehnike in naravoslovja, strokovnjaki na področju informacijskih tehnologij, strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega varstva in strokovnjaki v izobraževanju.
Poklicni barometer pa za prihodnje leto napoveduje primanjkljaj za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva.
Pomanjkanje kadrov povsod
Nekaterih kadrov med omenjenimi ne primanjkuje le na Primorskem, pač pa v celotni državi in tudi širše, na primer v Avstriji, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V materijskem podjetju ATech, v katerem je inoviranje stalna praksa, zato je visokokvalificirani kader vedno dobrodošel, poudarjajo, da razvojnikov in inženirjev danes primanjkuje v celotnem evropskem prostoru. »Tudi na primer v Siemensu in v Volvo Group imajo izzive s pomanjkanjem inženirjev in tehničnim kadrom. Konkurenca na trgu dela je za tovrsten kader huda,« pojasnjuje Petra Svetina Pirc iz ATecha.
V materijskem podjetju sicer nimajo zaposlenih kadrov iz tujine, a praksa kaže, da marsikateri delodajalec poišče tudi delavce iz drugih držav.
V napovedniku zaposlovanja, anketi, ki jo izvaja zavod za zaposlovanje dvakrat letno z namenom vpogleda v kratkoročne načrte zaposlovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih ter morebitne trenutne in predvidene prihodnje težave pri kadrovanju, delodajalce vprašajo, kako rešujejo težave, ki jih imajo z iskanjem kadrov. »Dobra četrtina teh delodajalcev je odgovorila, da iščejo ustrezne kandidate v tujini.« Največkrat gre za delodajalce iz dejavnosti prometa in skladiščenja ter gradbeništva. V teh dejavnostih pa gre praviloma za zaposlovanje tujih delavcev na manj zahtevnih delovnih mestih, pojasnjujejo na zavodu.
Kako do kadrov
Vprašanje, kako najti primerne kadre, je sicer velik izziv za celotno slovensko gospodarstvo in družbo, poudarjajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Kot kažejo podatki statističnega urada, ima okoli tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih težave s pridobivanjem zaposlenih, enak delež (to so lahko druga podjetja) pa s pridobivanjem usposobljenih zaposlenih,« menijo v GZS.
Pri tem imajo podjetja v mislih predvsem pomanjkanje poklicno-specifičnih znanj. Podjetja povprašujejo tako na splošno po vseh zaposlenih kot po konkretnih profilih. V gradbenih podjetjih je takšna polovica podjetij. Tudi vsako peto storitveno podjetje ima težave s pomanjkanjem kadrov.
Da bo to težava tudi v prihodnje, pa kažejo celo evropske ankete, kot je Eurochambres 2022. V Sloveniji namreč 74 odstotkov vprašanih pomanjkanje usposobljenih delavcev navaja kot ključni izziv pri poslovanju v prihodnjem letu.
»Število delovno sposobnih prebivalcev se v zadnjih letih zmanjšuje tudi zato, ker mladi pozno vstopajo na trg dela, hkrati pa ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v Evropski uniji (EU),« še razlagajo v GZS.
Iz tujine se tudi vrnejo
Po drugi strani pa mnogi domači kadri, tudi visokoizobraženi, s trebuhom za kruhom odhajajo v tujino. Mnogi se sicer iz tujine vračajo. »Raziskava društva izobraženih Slovencev v tujini VTIS je pokazala, da se je tretjina že vrnila v Slovenijo, približno polovica tistih v tujini pa razmišlja o vrnitvi v naslednjih petih letih. Navajajo tudi, da so za svojo delo pripravljeni prejemati celo nižjo plačo, in sicer 80 odstotkov vrednosti trenutne plače,« menijo v podjetju ATech.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sicer pravijo, da je povečana mobilnost oseb sestavni del skupnega notranjega trga EU. »Mladi imajo številne priložnosti za pridobivanje izkušenj s tujino že v času študija in nekateri od njih v tujini tudi ostanejo. Številni podjetniki in zaposleni so prav tako v rednih stikih z mednarodnim okoljem, ki jim ponuja dodatne priložnosti, tudi v tujini.«
V ATechu pa vzroke, zakaj jih še vedno veliko ostaja v tujini, iščejo v nestimulativnem okolju in nerazviti infrastrukturi. »Zaradi togega najemniškega trga, nedodelanega javnega prevoza, neprilagojene pravno-delavne in plačne zakonodaje sodobnim razmeram kot tudi zaradi nižjih vlaganj v raziskave in razvoj, ki so za visoko izobražene še kako pomemben dejavnik,« poudarja Petra Svetina Pirc.
Najbolj iskan kader
Na območju Primorsko-notranjske in Obalno-kraške regije so delodajalci letos največ povpraševali po čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjih, predmetnih učiteljih v osnovni šoli in učiteljih razrednega pouka, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharjih in kuhinjskih pomočnikih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok, strokovnjakih in strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, prodajalcih, pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
