Ženske in moški so letos v Evropski uniji malenkost bolj enakovredni kot lani, ugotavlja poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), ki je objavil indeks enakosti spolov za leto 2021. Evropski inštitut pri izračunu indeksa upošteva šest področij – delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje, je zapisano na njihovi spletni strani.
Minimalno znižanje
Sedemindvajseterica držav članic EU je letos skupaj dosegla povprečni indeks 68 točk, kar je za 0,6 točke bolje kot lani. Edina država EU, ki je na področju enakosti spolov nazadovala v zadnjem letu, je Slovenija. Padec je sicer minimalen, saj smo letos prejeli 0,1 točke manj kot lani.
Najvišjemu indeksu 100 točk je Slovenija najbližje na področju zdravja, na katerem se je država povzpela nad evropsko povprečje, ki znaša 87,7 točke. Slovenija je dobila indeks 87,8 točke, kar je za 0,9 točke več kot lani. Izboljšanje v primerjavi z letom 2020 smo zabeležili tudi na področjih denarja (83,7 – zvišanje za 0,7 točke) in znanja (56,6 – zvišanje za 0,7 točke), medtem ko je indeks za čas ostal nespremenjen (72,9).
Na skupno znižanje indeksa enakosti spolov je najbolj vplivalo zmanjšanje na področju moči, kjer smo lani dosegli 55, letos pa 53 točk. Rahlo zmanjšanje smo zabeležili tudi na področju dela (lani 73,1, letos 73 točk). Trend zmanjšanja razlik med spoloma v Evropski uniji, ki ga evropski inštitut beleži v zadnjem desetletju, se je lani ustavil ob prihodu epidemije novega koronavirusa. Kljub rahlemu izboljšanju letošnjega indeksa pa Evropski inštitut za enakost spolov opozarja na posledice vpliva epidemije na enakost spolov, ki se šele razkrivajo.
»Ker veliko večino zaposlenih v zdravstvenem sektorju predstavljajo ženske, so zaradi tega podvržene večji nevarnosti okužbe z novim koronavirusom. Zdravstveni delavci se med epidemijo soočajo z akutnimi duševnimi stiskami, ki so posledica preobremenjenosti in obravnave bolnikov, ki trpijo in umirajo,« je zapisano na spletni strani evropskega inštituta.
Moški s covidom-19 imajo večje tveganje za hospitalizacijo, kar je povezano z njihovim odnosom do zdravja in predhodnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni in diabetes, ki sta pogostejša med moško populacijo. Epidemija novega koronavirusa je tudi znižala pričakovano življenjsko dobo moških prebivalcev Evropske unije.
Poročilo evropskega inštituta še ugotavlja, da se je v EU znižalo število rojstev, predvsem v državah, ki jih je epidemija covida najbolj prizadela. »Psihološke stiske, gospodarska negotovost in povečanje neplačanega dela negovanja za ženske so vodili v odločitve parov, da zakasnijo načrtovano nosečnost ali se celo odločijo, da ne bodo imeli otrok,« še ugotavljajo na evropskem inštitutu in dodajajo, da so bile v tem čas zdravstvene storitve na področju reproduktivnega zdravja težje dostopne.
»Ugotovitve iz našega indeksa lahko evropskim voditeljem pomagajo reševati različne posledice pandemije na ženske in moške ter ublažiti kratkotrajne in dolgotrajne posledice,« ocenjuje direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov Carlien Scheele.
Zagovornik načela enakosti imel občutno več dela
Zagovornik načela enakost Miha Lobnik je v poročilu za leto 2020, ki ga je javnosti predstavil spomladi letos, poudaril, da je lani zaradi stisk prebivalcev med epidemijo opravil veliko več svetovanj in prejel občutno več predlogov za oceno diskriminatornosti predpisov.
Zagovornik je izpostavil področje zaposlovanja in dela kot tistega družbenega področja, na katerem se diskriminacija pojavi najpogosteje. Kot zelo pomembno je pozdravil odločitev upravnega sodišča, ki je zagovorniku pritrdilo v odločbi o ugotovljeni diskriminatornosti obračunavanja poslovne uspešnosti oziroma božičnice glede na prisotnost delavca na delovnem mestu. Kot je še ugotovil zagovornik v poročilu za leto 2020, je pri varstvu pred diskriminacijo Slovenija vsako leto uspešnejša, a jih kljub temu na tem področju čaka še veliko dela.
Manj kot četrtina poslank
Enakost med spoloma se izkazuje tudi v številu moških in žensk v slovenskem parlamentu. Leta 1996 je bilo v slovenskem parlamentu le 8,4 odstotka poslank. Državni zbor je desetletje kasneje sprejel novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katero je uzakonil postopno uvedbo obvezne 35-odstotne kvote za kandidatne liste za parlamentarne volitve.
Leta 2008 so volivci prvič odločali o kandidatnih listah, na katerih je morala biti najmanj četrtina žensk. Od takrat je delež poslank naraščal (2008 – 13,3 odstotka; 2011 – 32,2 odstotka; 2014 – 35,6 odstotka) vse do zadnjih parlamentarnih volitev, ko se je občutno znižal.
Kljub temu, da je bilo na kandidatnih listah 44 odstotkov kandidatk, kar je bilo največ do tedaj, se je v hram demokracije prebilo le 24,5 odstotka žensk.
