Znanemu odvetniku Franciju Matozu je pri njegovih zasebnih poslih, o katerih smo v zadnjem času večkrat poročali, na veliko pomagala tudi država.
Gre za preprodajo največje slovenske bioplinarne v Vučji vasi v Pomurju, s katero je Matoz v nekaj mesecih ustvaril več kot dva milijona evrov dobička. Ta bi bil precej nižji brez pomoči ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Pred dobrim mesecem dni je namreč izdalo ključno dovoljenje za delovanje bioplinarne, ki ga je od Matoza ob prodaji zahteval madžarski kupec. Če ga ne bi uredil, bi mu moral Matoz plačati milijon evrov odškodnine.
Toda nova dejstva v zgodbi odpirajo vprašanje, ali in kako so ti dogovori z ministrstvom za okolje in prostor povezani s kadrovanjem v Luki Koper, enem od najpomembnejših državnih podjetij. Nadzorni svet Luke Koper vodi Matoz, ki si že nekaj časa želi na čelu Luke Koper videti Roberta Rožca, državnega sekretarja z istega ministrstva. Gre za zahvalo, ker mu je to šlo na roko pri bioplinarni in mu pomagalo prihraniti milijon evrov?
Tri leta Matozovih sporov
Kot smo že poročali, je bila bioplinarna v Vučji vasi vrsto let v lasti propadle bioplinske skupine Keter. Septembra lani jo je iz stečaja za 1,85 milijona evrov uradno kupil Igor Hrvatin, Matozov prijatelj in poslovni partner. Denar za nakup je zagotovil Matoz, ki je takoj zatem za bioplinarno že našel kupca. To je madžarska skupina Pannonia Bio, ki je zanjo februarja letos plačala 4,23 milijona evrov.
Dolgoletni odvetnik Janeza Janše je tako le v petih mesecih s preprodajo bioplinarne ustvaril skoraj 2,4 milijona evrov dobička. A na isti dan, ko je bila sklenjena pogodba z Madžari, je odvetniška družba Matoz z njimi podpisala še posebno izjavo. Z njo se je zavezala, da bo uredila dovoljenje za posebno rabo vode, ki jo bioplinarna nujno potrebuje za delo. Če ji ne bi uspelo, bi morala Madžarom plačati milijon evrov odškodnine.
Okrog tega dovoljenja že tri leta traja spor. Leta 2018 je namreč bioplinarno, ki sta jo takrat že upravljala Matoz in Hrvatin, obiskala inšpekcija. Zaznala je prekomerno rabo vode iz javnega sistema, ki je bila nekaj tisočkrat večja od običajne. Inšpektorji so ob pregledu ugotovili, da v bioplinarni »brez dovoljenja v znatnih količinah rabijo vodo za čiščenje manipulativnih površin«, s čimer kršijo zakon o vodah. Rabo vode jim je zato do nadaljnjega prepovedala. To je bilo še v času vlade Mira Cerarja, ko je ministrstvo za okolje vodila Irena Majcen.
Ko ne gre na sodišču, gre na ministrstvu
Toda dvojec Matoz-Hrvatin se je na odločbo pritožil in vztrajal, da vodnega dovoljenja ne potrebuje. V tožbi, ki sta jo vložila na upravno sodišče, sta pojasnjevala, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za bioplinarno ni bilo nikoli predpisano, da bi objekt za svoje delovanje potreboval vodno dovoljenje. Po njunem bi za to zadostoval že ustrezen vodovodni priključek. A upravno sodišče se ni strinjalo. Tožbo je zavrnilo kot neutemeljeno, zato sta Matoz in Hrvatin zahtevala še revizijo sodbe na vrhovnem sodišču. Tam so nam pojasnili, da o zahtevi za revizijo še ni odločeno.
To težavo je Matozu zdaj rešilo ministrstvo za okolje. Tam so nam potrdili, da so 15. septembra letos družbi Teratron Organica, prek katere Madžari upravljajo bioplinarno v Vučji vasi, izdali »vodno dovoljenje za neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo za tehnološke namene«. S tem so prižgali zeleno luč za delovanje bioplinarne v polnem obsegu. To je je pomenilo, da je Matoz izpolnil še zadnjo zahtevo iz pogodbe z Madžari. Znani odvetnik se je tudi dokončno izognil plačilu milijonske odškodnine.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da se vodno dovoljenje po določilih zakona o vodah izda, če: je predvidena posebna raba vode skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice, je skladna z načrti upravljanja z vodami, če nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode.
Z ministrstva so nam danes odgovorili na dodatna vprašanja, kdaj je družba Teratron Organica zaprosila za dovoljenje, kaj to določa in kakšne so pravice in obveznosti imetnika. Kot so pojasnili, je družba Teratron Organica vlogo oddala 4. junija, odločanje o vlogi pa je bilo v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). Dovoljenje je bilo družbi nato izdano v septembru, določa pa "pravico do neposredne rabe vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, za tehnološke namene z odvzemom iz javnega vodovoda, za potrebe bioplinarne za pranje površin in hlajenje fermentorjev v objektih." Vodno dovoljenje sicer velja do leta 2050. Vlogo za njegovo pridobitev sta morala Matoz in Hrvatin poslati na direkcijo za vode, ki jo v mandatu ministra Andreja Vizjaka vodi Roman Kramer, nekdanji kandidat SLS za poslanca v Celju. Odločitev o izdaji dovoljenja sprejme ministrstvo. Matoz na naša vprašanja o bioplinskih poslih ne odgovarja.
Matoz: Nihče ni vnaprej izbran
Ali in kakšno formalno ali neformalno vlogo je imel v postopku izdaje vodnega dovoljenja za bioplinarno v Vučji vasi državni sekretar Robert Rožac, še preverjamo. Toda kmalu po izdaji vodnega dovoljenja za bioplinarno se je začel omenjati med najresnejšimi kandidati za položaj v vrhu Luke Koper. Z ministrstva za okolje in prostor so sicer danes zatrdili, da Rožac "v postopku ni sodeloval niti posredno niti neposredno in niti ni bil seznanjen s postopkom." Prav tako so navedli, da "nihče na ministrstvu za okolje in prostor ni sodeloval v upravnem postopku za vodno dovoljenje," saj da je postopek v pristojnosti direkcije za vode.
Konec prejšnjega meseca je tako po več tednih pritiskov nadzornikov odstopila dosedanja uprava, ki jo je od leta 2017 vodil Dimitrij Zadel. »Vsi kandidati, tudi morebitni notranji kandidati, ki do zdaj še niso krožili v medijih, ali drugi, imajo možnost, da prek agencije oddajo svojo prijavo. Nihče ni vnaprej izbran, o tem se tudi z nikomer nismo dogovarjali,« je Matoz takrat komentiral informacije, da je najresnejši kandidat za novega predsednika uprave prav Rožac, sicer nekdanji vodja investicij v Luki Koper.
Zagotovo je položaj člana uprave v Luki Koper privlačnejši od funkcije na ministrstvu. Medtem ko je mandat državnega sekretarja vezan na mandat ministra, parlamentarne volitve pa bodo najpozneje čez pol leta, traja mandat člana uprave Luke Koper pet let. Četudi ga predčasno odslovijo s položaja, si lahko obeta visoko odpravnino.
Toliko bi zaslužil
Tudi plača je precej boljša. Prejemki predsednika uprave Luke Koper so v lanskem letu znašali 229.200 evrov bruto (98.000 evrov neto) ali 19.100 evrov bruto (8166 evrov neto) na mesec, člana uprave pa okoli 210.000 evrov bruto (83.000 evrov neto) ali 17.500 evrov bruto (6900 evrov neto) na mesec. Za primerjavo: mesečna plača državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor po zadnjih podatkih znaša okoli 5500 evrov bruto.
Znano je, da je Matoz po lanski zamenjavi oblasti postal eden najvplivnejših ljudi v državi. Poleg tega, da je prvi nadzornik Luke Koper, sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic, vodi pa tudi upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Ta je le nekaj mesecev po tem, ko je to storil Matoz, istim Madžarom prodala bioplinarno v Dobrovniku, a precej manj uspešno kot znani odvetnik. Zanjo so namreč Madžari plačali zgolj dva milijona evrov. To je trikrat manj od cene, ki jo je DUTB le dve leti pred tem plačala za odkup te bioplinarne iz stečaja prejšnjega lastnika.
Pogodba je bila podpisana avgusta letos. Takrat je upravni odbor DUTB že vodil Matoz, ki po naših informacijah nobene od služb DUTB ni obvestil o tem, da je istemu kupcu pred meseci sam prodal bioplinarno. Na DUTB so nam medtem zatrdili, da se Matoz nikoli ni vpletal v posel, saj je bila odločitev o prodaji sprejeta še pred njegovim prihodom na DUTB.
Po objavi članka so z ministrstva za okolje podali dodatna pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja.
Inšpektorat za okolje in prostor je 11. 4. 2018, bioplinarni v Bučečovcih, s katero upravlja Bio-elekt, družba za pridobivanje električne energije, d. o. o., po uradni dolžnosti izdal odločbo, s katero ji je izrekel prepoved posebne rabe vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo za potrebe v bioplinarni, ki presega splošno rabo vode.
V inšpekcijskem nadzoru, ki je bil uveden leta 2016 in se nanaša na rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo družbe Bio-elekt d.o.o., je bilo ugotovljeno, da v bioplinarni v Bučečovcih uporabljajo vodo iz javnega sistema za oskrbo s pitno vodo na območju občine Križevci ter da je za predmetni objekt urejen vodni priključek velikosti DN80, ne samo za osebne potrebe, ampak tudi za čiščenje manipulativnih površin bioplinarne in drugo.
Ugotovljeno je bilo torej, da zavezanka s tem, ko rabi vodo za čiščenje manipulativnih površin bioplinarne v Bučečovcih in drugega iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo čeprav nima vodnega dovoljenja. Taka raba vode presega splošno rabo vode, kot jo določa 105. člen Zakona o vodah (ZV-1)., zato gre za posebno rabo vode, za katero je v skladu s prvim odstavkom 108 člena in prvim odstavkom 125. člena ZV-1 treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja.
1. Družba Teratron Organica je vlogo za vodno dovoljenje oddala 4. junija 2021. Odločanje o vlogi za vodno dovoljenje je upravni postopek je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). Strokovni sodelavci na direkciji odločajo o desetinah takih zaprosil letno. Zaposleni na direkciji vodijo postopke v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku povsem neodvisno in samostojno. V upravnem postopku se preveri, ali prosilec vodnega dovoljenja izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi za pridobitev tega dovoljenja. Upravni postopek se zaključi z odločitvijo o izdaji ali ne-izdaji vodnega dovoljenja.
Ker v konkretnem primeru ni bilo razlogov za zavrnitev vloge za Vodno dovoljenje za posebno rabo vode v bioplinarni Bučečovci, je bilo družbi Teratron Organica le to izdano v septembru. Dovoljenje določa pravico do neposredne rabe vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, za tehnološke namene z odvzemom iz javnega vodovoda, za potrebe bioplinarne za pranje površin in hlajenje fermentorjev v objektih, ki se nahajajo na naslovu Bučečovci 4c, 9242 Križevci pri Ljutomeru.
Imetnik vodnega dovoljenja mora vodno pravico izvajati skladno z vsemi točkami izreka vodnega dovoljenja, torej skladno z namenom, obsegom ter časovnim obdobjem, za katerega je bila vodna pravica podeljena. Med drugim je imetniku vodne pravice naložena obveznost smotrne in učinkovite raba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike, skladno z določili 108. člena Zakona o vodah.
2. Državni sekretar Robert Rožac v postopku ni sodeloval niti posredno niti neposredno in niti ni bil seznanjen s postopkom.
3. Nihče na Ministrstvu za okolje in prostor ni sodeloval v upravnem postopku za vodno dovoljenje. Postopek je v pristojnosti DRSV.
4. Stranko je zastopala Odvetniška družba Matoz o.p. d.o.o.
