V Nemčiji in več zahodnih državah so imeli že lansko jesen izdelane znanstvene študije o smrtnosti med hospitaliziranimi pacienti s covidom. Na podlagi informacije, da naj bi v posameznih ustanovah umrla kar tretjina hospitaliziranih pacientov, med tistimi, ki so pristali v enoti intenzivne terapije, pa naj bi bil odstotek še višji, smo se lotili lastne analize. Ministrstvo za zdravje nam pri tem ni bilo v pretirano pomoč, a namiguje, da že izdelujejo strokovno analizo.
Nemški raziskovalci so v znanstvenem članku z naslovom »Covid-19 smrtnost v bolnišnicah in način smrti« na podlagi pregleda obstoječih člankov vzpostavili, da se je smrtnost med hospitaliziranimi v prvem valu epidemije covida-19 na globalni ravni gibala med 20 in 40 odstotki.
Še višje so številke med pacienti, ki so potrebovali oskrbo v enoti intenzivne terapije (EIT), umrlo jih je kar med 30 in 88 odstotki, pri čemer so med državami in regijami glede tega občutne razlike. Razlike raziskovalci pripisujejo visoki stopnji okužb v posameznih regijah, kar je preobremenilo posamezne zdravstvene sisteme in prispevalo k velikim razlikam. V skrajnih primerih so zaradi tega morali paciente celo triažirati.
Ker podatki in raziskave za območje Slovenije še niso izdelani, smo se se odločili sami primerjati številke, ki so javno dostopne na portalu Covid-19 sledilnik. Kot vzorec smo vzeli obdobje med 3. oktobrom 2020 in 15. septembrom 2021 ter vse navedene ustanove prosili za overovitev podatkov. To so rezultati.
Smrtnost med hospitaliziranimi 20-odstotna
Povprečna smrtnost med hospitaliziranimi je bila 20-odstotna. Najnižjo smrtnost so pri tem beležile vse tri univerzitetne klinike – Univerzitetni klinični center Ljubljana (11 %), Univerzitetni klinični center Maribor (18 %) in Univerzitetna klinika Golnik (17 %).
Pri splošnih bolnišnicah so številke začele hitro naraščati in pri posameznih celo presegle 30-odstotno smrtnost. Najnižjo smrtnost so imeli v SB Slovenj Gradec (18 %), SB Jesenice (19 %) in SB Izola (19 %). Smrtnost med hospitaliziranimi pa je poskočila na tretjino v SB Murska Sobota (29 %) in SB Trbovlje (31 %).
Zakaj te razlike? Na to nismo dobili zadovoljivega odgovora. »Tovrstna obdelava podatkov je brez natančne strukture bolnikov glede na težo bolezni, pridružene bolezni in starost izredno problematična in ne daje prave slike,« nam je odgovorilo ministrstvo za zdravje. Isti šablonski odgovor smo nato prejeli od posameznih bolnišnic. V UKC Ljubljana in SB Celje so nam pojasnili, da so večje število pacientov začeli opazovati s telemetrijo, zato naj v absolutno številko hospitaliziranih zajamemo tudi te. Odstotka smrtnosti sta po tej prilagoditvi v obeh ustanovah padla za odstotno točko.
Strokovni pomislek, izražen v zgornjem odgovoru, je seveda utemeljen. Tudi znanstveni članek, po vzoru katerega smo zasnovali primerjavo, je paciente primerjal na podlagi teže bolezni in pridruženih bolezni, pri čemer je v zakup jemal tudi starost pacientov. Za analizo pridruženih bolezni seveda nimamo strokovnega znanja, po posvetu z zdravniki in nekdanjim zdravstvenim ministrom pa smo bolnišnice prosili za podatke o povprečni starosti bolnika v enotah intenzivne terapije (EIT).
Ministrstvo do nedavnega ni poznalo povprečne starosti v EIT
Tukaj smo pri odzivih institucij naleteli na prvo večje presenečenje. Ministrstvo za zdravje je odgovorilo, da te evidence do nedavnega sploh niso vodili. »Kar se tiče podatkov o povprečni starosti bolnikov na intenzivni terapiji, ga beležimo samo na dnevni ravni, in sicer v zadnjem mesecu. Zadnji skupni podatek o povprečni starosti na EIT je 64 let.«
Povprečna smrtnost v intenzivni terapiji 27,4-odstotna
V UKC Ljubljana so nas opozorili, da je bolj merodajen podatek smrtnost na oddelku intenzivne terapije. Najboljše številke v tem polju so dosegali prav v UKC Ljubljana, kjer je umrlo samo 17,9 odstotka sprejetih v EIT. Presenetljivo nizko smrtnost so imeli v SB Nova Gorica (13,75 %), vendar nismo uspeli izvedeti, čemu pripisujejo taodklon navzdol, sploh glede na to, da so v tej bolnišnici v EIT sprejemali paciente iz drugih bolnišnic. Smrtnost je najvišja prav med temi pacienti.
V ostalih bolnišnicah je ta številka začela hitro naraščati. V intenzivni terapiji UKC Maribor je umrlo 23 odstotkov sprejetih, v ostalih bolnišnicah pa se je ta delež gibal pri 30 odstotkih. Največ pacientov je na oddelku EIT umiralo v SB Trbovlje (32,7 %) in v SB Murska Sobota (32,6 %). Odgovora, čemu pripisujejo te visoke številke, nismo prejeli.
UK Golnik dvakrat bolj obremenjen od ostalih
Visoko smrtnost v EIT so imeli tudi v UK Golnik (31,98 %). Uradnega odgovora, zakaj, nismo prejeli, domnevati pa velja, da je Golnik kot specializirana bolnišnica za pljučne bolezni sprejemal paciente z najtežjim potekom covidne pljučnice. Slednje je razvidno tudi iz grafa premestitev pacientov med bolnišnicami; Golnik je namreč sprejel veliko večji delež pacientov iz drugih bolnišnic, kot jih je vanje premestil. Bil je tudi daleč najbolj obremenjena bolnišnica, saj je pri 495 zaposlenih sprejel kar 1094 covidnih pacientov oziroma 2,2 pacienta na zaposlenega. Ostale bolnišnice so povprečno sprejemale po 1,1 pacienta na zaposlenega.
SB Celje po številu hospitaliziranih na tretjem mestu
Po skupnem številu sprejetih pacientov je SB Celje pristala na tretjem mestu, za obema univerzitetnima klinikama. »V drugem valu je bilo v enem dnevu v naši bolnišnici največ hospitaliziranih 161 covid pacientov, od katerih jih je 20 potrebovalo intenzivno terapijo, v tretjem valu pa 116 pacientov, od katerih jih je 22 potrebovalo intenzivno obravnavo,« pojasnjujejo v bolnišnici z oddelkom intenzivne medicine, ki spada v sam strokovni vrh v državi.
Zakaj toliko presežnih smrti glede na sprejete v EIT?
Na največjo uganko pa naletimo, če primerjamo število umrlih v bolnišnicah s številom sprejetih v EIT. Iz te primerjave se zdi, da so se s potekom epidemije najbolje spopadli v UKC Ljubljana, kjer je umrlo 0,7 pacienta, glede na to, koliko jih je bilo sprejetih v intenzivno terapijo. Številka se začne dvigovati v UKC Maribor (0,86 pacienta) in UK Golnik (0,93 pacienta). Presenetljivo nizko številko umrlih glede na sprejete v EIT so imeli tudi v SB Trbovlje (0,87 pacienta).
Smo izvajali triažo? Pod kakšnimi smernicami?
Slika pri ostalih bolnišnicah hitro postane porazna. Povprečno je umrlo kar 1,7 pacienta glede na sprejete v EIT. Na ministrstvo za zdravje smo se obrnili z vprašanjem, ali je vsak pacient, ki je potreboval oskrbo v EIT, to tudi dobil. »V vseh trenutkih epidemije so bile na voljo postelje v intenzivnih enotah,« so dejali.
S tem odgovorom nismo bili zadovoljni, saj dejstvo, da je bila postelja v EIT prazna, še ne pomeni, da je nekdo ni potreboval. Sodeč po poročilu italijanskega nacionalnega inštituta za javno zdravje, je povprečna starost umrlega za covidom-19 78,5 leta. Če ob tem pomislimo na dejstvo, da ministrstvo zna podati odgovor glede povprečne starosti bolnika v EIT samo za zadnji mesec (64 let), nas to napeljuje na misel, da najbolj ogrožena demografija ni bila sprejeta v EIT. Koronavirus je po podatkih s Covid-19 sledilnika najbolj kosil med starejšimi od 65 let, smrtnost pa se je začela strmo vzpenjati pri starejših od 75 let.
Triažo smo sicer v Sloveniji efektivno izvajali, ko smo starostnike, okužene s covidom-19, puščali v domovih starejših občanov, vendar ali smo starejše puščali umirati tudi na navadnih oddelkih bolnišnic? »Smrti so se razumljivo dogajale tudi na navadnem oddelku, saj se za sprejem na intenzivno terapijo upoštevajo konziljarna mnenja na osnovi smernic. Vsak, ki je bil opredeljen kot pacient za intenzivno terapijo, je bil tja sprejet,« so ob našem vztrajanju odgovorili na ministrstvu. Ali to pomeni, da smo izvajali triažo? Pod kakšnimi smernicami? Na to nam ministrstvo ni odgovorilo.
Strokovna analiza je v pripravi
V UKC Ljubljana so ob naših vprašanjih pojasnili, da trenutno nimajo enotnega informacijskega sistema, ki bi omogočal takojšnjo primerjavo po enotnih kriterijih. »Vendar, kot pravijo, bodo primerljivo analizo med bolnišnicami naredili,« so dejali. Da se analiza pripravlja, so nam namignili tudi na ministrstvu za zdravje.
