Kot smo že poročali, je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sredo vladi že drugič priporočil, naj pogoj PCT začne veljati po sedmih oziroma 14 dneh od polnega cepljenja. Kot je včeraj dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, je posvetovalna skupina že takrat, ko je vlada Janeza Janše sprejela v tem delu sporni odlok, podala mnenje, da je odločitev strokovno neustrezna, stališča pa doslej niso spremenili.
Člani iniciative Forum za demokracijo so prejšnji teden Zdravniško zbornico in Komisijo za medicinsko etiko pozvali, naj raziščeta vloko posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ pri nastajanju in sprejemanju po njihovi oceni spornega odloka.
Spomnimo, prah okoli spornega dela odloka se je dvignil po smrti 20-letne Katje, pri kateri obstaja sum na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen. Kot so obširno poročali na portalu Necenzurirano.si in na kar so opozarjali tudi nekateri drugi strokovnjaki s področja zdravstva, vključno z nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom, je vlada s tem, ko je odločila, da cepljeni s tem cepivom že na dan cepljenja izpolnjuje pogoj PCT, državljanom ponudila korenček, da bi se čim hitreje povečala mizerna raven precepljenosti v Sloveniji, čeprav je znano, da se zaščita vzpostavi šele najmanj 14 dni po cepljenju. Še več, mnogi opozarjajo, da bi morali uporabo tega cepiva zaradi sicer izjemno redkega neželenega učinka po vzoru nekaterih drugih evropskih držav že pred časom starostno omejiti, vlada pa je s korenčkom ravnala ravno obratno. Posledično se je za to cepivo, ki se za razliko od bolj učinkovitih mRNA cepiv Pfizerja in Moderne odmerja samo z enim odmerkom, odločilo veliko število mladih. Na drugi strani tudi drži, da bi bilo za tiste, ki so se za cepljenje odločali zaradi vladnega odloka, ne pa zaradi varnosti pred covidom-19, to cepivo bolj zanimivo tudi v primeru, ko bi morali na izpolnjevanje pogoja PCT počakati ustreznih 14 dni, na kar je včeraj spomnila tudi Beovićeva.
Prelaganje bremen ali umivanje rok?
Na nov poziv NIJZ, naj vlada ponovno razmisli glede vprašanja začetka veljavnosti potrdila o cepljenju, so se danes odzvali na ministrstvu za zdravje, kjer so pojasnili, da odlok o pogoju PCT določa samo veljavnost potrdila o cepljenju, ne pa tudi začetka zaščite. »Dejstvo je, da oseba takoj po prejemu cepiva še nima vzpostavljene zaščite in je mogoče, da se okuži z novim koronavirusom, vendar takšna možnost okužbe obstaja tudi pri vseh ostalih, polno cepljenih, ko imajo že vzpostavljeno zaščito s cepljenjem, prebolevnikih in tudi tistih, ki imajo veljaven hitri ali PCR-test, saj je določeno, da je veljavnost testa 48 oz. 72 ur,« so po poročanju STA zapisali na ministrstvu.
Opozorili so namreč, da za vsa cepljenja, ne samo po cepljenju proti covidu-19, posamezniki pridobijo potrdilo o cepljenju takoj po prejemu cepiva. To pa, kot so navedli, izkazuje zgolj dejstvo, da so cepljeni in ne da so zaščiteni s cepljenjem. »Če bi sledili priporočilu NIJZ, potem izvajalci cepljenja ne bi smeli izdajati potrdil o cepljenju, dokler ni vzpostavljena zaščita s cepljenjem skladno z navodili proizvajalca cepiva,« so navedli. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj to ni bila težava v vseh preteklih odlokih, kot sta denimo Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom sars-cov-2 in Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, v skladu s katerima je veljavnost potrdila o cepljenju nastopila šele po vzpostaviti zaščite proti bolezni.
Na ministrstvu so po poročanju STA poudarili še, da je izpolnjevanje pogoja cepljenja mogoče izkazovati tudi z običajnim pisnim potrdilom o cepljenju in ne samo z digitalnim covidnom potrdilom. Ob upoštevanju predloga NIJZ bi breme preverjanja, če je zaščita že vzpostavljena, »preložilo na posameznike, ki pa niso zdravstveni delavci ali sodelavci in nimajo ustreznega strokovnega znanja.« Na tem mestu se velja vprašati, kdo oziroma na kakšen način bi moral nekdo preverjati, ali je zaščita že vzpostavljena, če gre za preprosto igro številk, časovnega razmika, ki je jasno razviden tudi na pisnem potrdilu o cepljenju. Bi torej preverjanje datuma cepljenja na pisnem potrdilu za tistega, ki to preverja, pomenilo preveliko breme, za katerega je potrebno strokovno znanje, ni pa za te iste osebe breme samo dejstvo, da morajo izpolnjevanje pogoja PCT sploh preverjati, čeprav niso zdravstveni delavci ali sodelavci in nimajo ustreznega strokovnega znanja? Konsistentnost, jasnost, natančnost in izogibanje protislovjem, vse to so vrline, ki prispevajo k temu, da državljani zaupajo stroki, institucijam in oblasti, velja seveda tudi nasprotno.
