V Sloveniji priredimo letno 7.300 ton ekološkega mleka, kar je le dober odstotek celotne pridelave mleka, ki letno nanese preko 610 milijonov litrov mleka. Nedvomno je v Sloveniji dober potencial za povečanje ekološke prireje mleka. Tudi povpraševanje po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih se pri potrošnikih povečuje, na drugi strani pa se tudi pojavlja interes za odkup ekološkega mleka s strani mlekarn. S prirejo mleka se ukvarja po podatkih Statističnega urada RS preko 9.500 kmetijskih gospodarstev, ki imajo 111.115 krav molznic. Ključnega pomena je spodbujanje prireje ekološkega mleka, ki danes predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka v Sloveniji.
Po besedah dr. Aleša Kuharja je samooskrba z mlekom v Sloveniji 134 odstotna. Vendar pa je od skupne prodaje v Sloveniji delež slovenskega mleka in mlečnih izdelkov v ekvivalentih mleka le okrog 40 odstotkov. Še vedno se izvozi veliko surovega mleka, pravi bum pa je izvoz sladoledov. Slovenija tako letno uvozi za 220 milijonov evrov mleka in mlečnih izdelkov. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn in predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavil, da povpraševanje na trgu po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih bistveno presega ponudbo, zato potencial vidi tudi v spodbudah, ki se bodo ekološkemu kmetijstvu namenile v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike.
Med drugimi je dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil vsebino strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027, kjer je izpostavil, da se je na področju ekološkega kmetijstva zadal cilj doseči 18 odstotkov ekoloških površin do 2027. Poudaril je pomen oblikovanja in delovanja agroživilskih verig, ki bodo na dolgi rok omogočale razvoj sektorja in bile odpornejše na krize. Gostja iz Evropskega mlekarskega združenja EDA Helene Simonin je predstavila, kakšno je stanje na evropskem trgu. Izpostavila je, da se z gospodarskega vidika vidne pomembne spremembe tako na področju pridelave, predelave, kot pri potrošniku, zlasti na področju ekološkega kmetovanja in hrane, povečujejo se zahteve glede dobrobiti živali, spodbujajo se trajnostne kmetijske prakse in zmanjševanje ogljičnega odtisa.
Sistem ekološke pridelave in predelave imamo v Sloveniji vzpostavljen, potrebno ga je le aktivirati, spodbuditi kmetije za preusmeritev, jim ponuditi ustrezno znanje in tehnologijo, delati na inovativnosti in konkurenčnosti ter sočasno s promocijskimi akcijami izobraževati in ozaveščati potrošnika o pomenu in koristih uživanja ekoloških živil.
