Novice Svet24

Cene zemeljskega plina so od začetka leta poskočile za približno 120 odstotkov. Skokovito rast so v sredo končno zaustavile besede ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je dopustil možnost, da bi ruski energetski gigant Gazprom začel evropskim državam dobavljati večje količine zemeljskega plina od tistih, ki so navedene v pogodbah.

Potrošniki na evropskih tleh bodo letošnjo zimo drago plačali. Nekatere države so zato že začele iskati rešitve. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je tako že sporočil, da razmišljajo o posegu v oblikovanje cen goriv, če bodo te še naprej rasle, vlada pa bo znižala tudi davke na elektriko. Španske oblasti so energente v luči cenovne krize začasno prestavile med proizvode z znižano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Španski potrošniki tako zdaj plačajo 10-odstotno dajatev na plin in druga goriva, namesto 21-odstotne.

V Bruslju medtem razmišljajo o ustanovitvi skupnega evropskega sklada za nabavo energentov in skupnih rezerv goriva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namignila celo na to, da bi lahko ločili cene električne energije od cen plina. “Pregledali bomo celotno cenovno sestavo trga z električno energijo. Cene električne energije so zdaj visoke zaradi visokih cen plina. Zato moramo preučiti možnost ločitve cen elektrike od cen plina, saj imamo na voljo veliko cenejšo energijo v obliki obnovljivih virov energije,” je dejala v začetku tedna.

Nižanja DDV ne bo

Zanimivosti

Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro

STA

Slovenska vlada pa ukrepov, ki bi ublažili posledice skoka cen energentov za slovenskega potrošnika, zaenkrat še ne načrtuje. Minister za finance Andrej Šircelj je po navedbah časnika Finance sporočil, da vlada ne načrtuje znižanja davka na dodano vrednost, niti ne razmišlja o znižanju ali ukinitvi nekaterih dajatev pri plačilu elektrike. Finančni minister namreč trdi, da so skoki cen, ki smo jim priča letos, začasni. Cene naj bi se zato kmalu stabilizirale.

Vztrajanje vlade pod vodstvom Slovenske demokratske stranke (SDS) pri višji stopnji DDV je sicer nepričakovano. SDS je bila namreč v opoziciji glasna zagovornica nižanja davkov, med drugimi tudi stopnje DDV. Konec leta 2018 je tako njihova poslanska skupina v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki je predvideval znižanje stopenj z 9,5 odstotka na 8,5 odstotka in z 22 odstotkov na 20 odstotkov. Novela je predvidevala celo uvedbo nove znižane stopnje DDV v višini 5 odstotkov.

Dražijo pa se vsi industrijski proizvodi, ne le goriva. Po podatkih Eurostata so namreč cene industrijskih proizvodov v državah članicah Evropske unije medletno zrasle za 13,5 odstotka. Rekorderji so seveda energenti z 32-odstotno rastjo.