Zakonca Jamnikar sta na jesen življenja ostala brez vsega

Na nedeljski dan jima je požar vzel dom

Zakonca Jamnikar sta na jesen življenja ostala brez vsega

Lea Komerički Kotnik / Novi tednik

8. 10. 2021, 06.36

Posodobljeno: 8. 10. 2021, 06.42

Zdenka in Rajko Jamnikar sta »sveža« upokojenca, ki sta pogumno in z nasmehom zakorakala v novo življenjsko obdobje. Na Dobrovi pri Celju sta našla svoj košček zemlje, na katerem sta postavila leseno hiško in si ustvarila topel dom, od koder se je vedno širila le dobra volja. Požar, ki je na septembrsko nedeljo izbruhnil v drvarnici ob hiški, jima je v nekaj minutah vzel vse imetje.

Ker hiša ni primerna za bivanje, sta začasno nastanjena v stanovanju v Vojniku, ki jima ga je odstopila soseda. S predstavniki civilne zaščite, z gasilci in s krajevno skupnostjo se že dogovarjajo za namestitev bivalnika v bližini pogorišča.

KAKO LAHKO POMAGATE
Zdenki in Rajku Jamnikarju lahko pomagate obnoviti dom. Za račun, kjer se zbirajo sredstva za obnovo njunega doma, je poskrbela Škofijska karitas Celje. Do konca leta bo odprt pri Novi KBM. Škofijska karitas Celje TRR: SI560400 1004 6530 307 (odprt pri Novi KBM, od 21. 9. 2021 do 31. 12. 2021) Sklic: 29359 Namen: pomoč družini Jamnikar

Bil je povsem običajen septembrski nedeljski dan. Družina Jamnikar se je zbrala ob kosilu in se v zgodnjem popoldnevu razšla, nato sta Zdenka in Rajko Jamnikar legla k popoldanskemu počitku. Zaslišala sta nenavaden pok in pogledala skozi okno, kjer sta opazila nekaj dima, a sta najprej pomislila, da imajo pri sosedih piknik. Nakar je pritekla soseda in povedala, da gori. Kot pravi Zdenka Jamnikar, se je nato vse dogajalo izjemno hitro. Vsega se še vedno ne spomni, saj je bila povsem v šoku. »Na srečo so se sosedje odzvali prisebno. Takoj so poklicali gasilce, ki so res hitro prišli na kraj in začeli gasiti ter reševati, kar se je rešiti dalo,« približno mesec po nesreči še vedno močno pretresena pripoveduje Jamnikarjeva.

Kot se je izkazalo, je ogenj izbruhnil v drvarnici ob hiši in se bliskovito razširil tudi na hišo. Zgornje nadstropje so ognjeni zublji v celoti pogoltnili. Veliko škode je nastalo tudi v pritličju. Gašenje je ob ognju, ki je tudi v pritličju uničil večino gospodinjskih aparatov, povzročilo še uničenje parketa in pohištva. Voda in dim, ki se je valil po celi hiši, sta uničila tudi večino oblačil.

»Kot upokojenca sva se zadnje čase veselila nekoliko bolj umirjenega življenja. A spoznanje, da bo spet treba zavihati rokave in se lotiti obnove doma, naju je najprej povsem ohromilo in navdalo z žalostjo, obupom in skrbjo, kako bova vse to zmogla v teh negotovih in težkih časih, ko tudi zdravje in moč nista več tako samoumevna kot nekoč. O draginji si ne upava niti razmišljati,« pravi sogovornica, ki je trenutno z možem nastanjena v manjšem stanovanju v Vojniku, ki jima ga je prijazno ponudila soseda Zora Trnovšek.

Prizna, da od 12. septembra, ki je globoko zarezal v njuni življenji, nista več mirno zatisnila očesa. »Vse te skrbi naju izjemno obremenjujejo in izčrpavajo ter nama kratijo spanec. Noč in dan namreč razmišljava, kako bova izpeljala obnovo svojega doma, ki sva ga več let gradila z veliko ljubeznijo in tudi odrekanjem. Marsičemu sva se v preteklosti odpovedala, da bi si za jesen življenja zagotovila prostor, kjer bi živela lepo in mirno,« povesta.

Požar je hišo zakoncev Jamnikar povsem uničil. Kot je povedala Zdenka, bo treba zgornji del v celoti podreti, medtem ko bodo poskušali ohraniti in obnoviti pritličje.

Za pomoč je težko prositi

Še pred mesecem si nista niti v najbolj morečih sanjah znala predstavljati, da se bosta na pragu zime znašla brez strehe nad glavo, odvisna od pomoči in srčnosti ljudi. »Velikokrat sva v medijih spremljala poročila o tragičnih dogodkih, v katerih so ljudje ostali brez strehe nad glavo. Po svojih zmožnostih sva kdaj tudi kaj prispevala, da bi pomagala zmanjšati njihovo stisko. O tem, da bo kdaj takšna strahota doletela naju, nisva nikoli razmišljala, a vendar se nama je zgodilo prav to – ostala sva brez vsega,« pravita zazrta v prazno in z mislimi pri obnovi, ki ju čaka v prihodnjih tednih in mesecih.

Čeprav ju je doletela kruta usoda, ohranjata vedrino in znata pozitivno pogledati na življenje. Veseli ju predvsem, da sta v nesreči spoznala precej dobrih ljudi, ki so jima pomagali v prvih dneh po nesreči, ko je bila bolečina najhujša. »Iskrena zahvala gre sosedom in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec za hitro intervencijo ter koordinatorki pri Krajevni skupnosti Ostrožno Suzani Bekić, ki je pomagala s številnimi nasveti, kam po pomoč,« še pravi sogovornica.

Česar ni uničil ogenj, je ob gašenju uničila voda. Sreča v nesreči je, da v požaru, ki je zakoncema Jamnikar uničil dom, ni bil nihče poškodovan.

»Za vse, kar sva v življenju ustvarila, sva se zelo trudila, delala, varčevala in poskušala čim bolj preudarno trošiti prislužen denar. Nikoli nisva pričakovala, da bi nama kdo kaj podaril, ali mislila, da nama kaj pripada, zdaj pa sva se znašla v situaciji, iz katere ne vidiva izhoda,« prestrašena, a hkrati polna upanja pravita zakonca. V en glas pritrdita, da je najtežje pri vsem prositi za finančno pomoč, a ko človeku ne preostane drugega, je prisiljen skloniti glavo in storiti prav to. »Najini dohodki so preskromni, da bi lahko privarčevala vsoto, ki bi zadoščala za obnovo hiše, zato iskreno prosiva za pomoč vse, ki bi lahko pogrešali kakšen evro, saj bi nama s tem neizmerno pomagali.«