Ta kriza ni kot druge krize. Avtomobilska industrija, ki se je v krizi pred desetletjem soočala s hudim upadom povpraševanja, se je ob pričetku pandemije pripravljala na še eno dolgotrajno krizo, misleč da bo ustavitev javnega življenja privedla do dolgoročne gospodarske krize in padca prihodkov potrošnikov. A države so se v primerjavi s finančno krizo na prehodu v minulo desetletje tokrat odločile za ekspanzivno fiskalno politiko. Namesto zategovanja pasu so tako državljani Evropske unije dobili takšna in drugačna nadomestila izpadlih prihodkov, sploh v Sloveniji pa so ta nadomestila, bolj kot socialni transferji, dobivali podobo bonbončkov za politične zaveznike in volivce. Rezultat teh politik je pojav povečane potrošnje in vsesplošne inflacije v evroobmočju. Ta je za zdaj v obvladljivih gabaritih, prisotna pa je tudi na trgu avtomobilov.
Protislovje na trgu
Avtoindustrija se sooča z naraščajočim povpraševanjem, a je ni sposobna zadovoljiti, saj ji primanjkuje mikročipov, ki so nujno potrebni za delovanje vseh modernih vozil. V tej gospodarski klimi se tako pojavlja paradoks, kjer morajo avtoproizvajalci začasno zapirati obrate, pošiljati delavce na prisilni dopust, medtem ko stranke čakajo na nove dobave vozil, tako novi kot rabljeni avti pa so vse dražji. Iz Porsche Slovenija, dobavitelja za šest avtomobilskih znamk pri nas, so nam postregli z najnovejšimi podatki koncerna Volkswagen, ki proda največ vozil v Sloveniji; podatki so skrb vzbujajoči in na vidiku še ni rešitev. V Sloveniji se je rok dobave vozil poslabšal s tri do štiri mesece na povprečno šest do osem mesecev. Inflacija pa sicer vsaj za zdaj ni bila tako opazna, čeprav so cene dvignili in znašajo povprečno 1,5–2 odstotka več kot lani.
Ključna panoga
V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, so septembra prvič registrirali 196.972 avtomobilov, kar je 26 odstotkov manj kot septembra lani, je sporočil nemški zvezni urad za motorna vozila KBA. Šlo je za najslabši september od leta 1991. Sektor bo letos stagniral ali se celo skrčil kljub dejstvu, da je bila lani prodaja močno okrnjena zaradi globalne pandemije covida-19, je ocenil predsednik združenja uvoznikov avtomobilov VDIK Reinhard Zirpel. Od začetka letošnjega leta so v Nemčiji prodali 2,02 milijona avtomobilov, kar je 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nemški dobavitelj v avtomobilski industriji Continental ob tem pričakuje nadaljevanje pomanjkanja čipov še leta 2022, poroča STA.
Kriza z zamikom
Nemška avtoindustrija tvori okoli pet odstotkov najmočnejšega evropskega gospodarstva in samo v Nemčiji zaposluje okoli 800 tisoč ljudi, zaradi česar imajo težave tamkajšnje industrije lahko daljnosežne posledice za celotno EU, tudi za Slovenijo. Podražitev avtomobilov, skupaj s podražitvijo pogonskih goriv, bi za Slovence, ki se zanašajo na osebni prevoz, lahko pomenilo večjo luknjo v denarnici. Dejstvo, da je ta teden Opel zaprl tovarno v vzhodnonemškem mestu Eisenach in da je za skoraj dva tedna ustavljena tudi tovarna Volkswagna v mestu Wolfsburg, pa bi lahko pomenilo resne težave za številne dobavitelje polizdelkov iz Slovenije. Po nekaterih ocenah je na to večinsko izvozno usmerjeno industrijo neposredno vezanih 100 srednje in velikih podjetij iz Slovenije. Če upoštevamo še njihove dobavitelje, naraste število na okoli 500. Med stoterico najdemo ugledne firme, kot so Cimos, Hidria, Kolektor Group, LTH Castings ... Tako kot lansko leto pa bodo ta podjetja verjetno padec naročil čutila šele z zamikom. To bo prava preizkušnja za celotno EU, saj je po podatkih Evropske komisije kar 14 milijonov delovnih mest posredno ali neposredno vezanih na proizvodnjo vozil.
Rigiden trg
V tej krizi ne bo hitrih rešitev. Globalni trg mikorčipov velja namreč za enega najbolj rigidnih, pri čemer samo kopica podjetij nadzoruje veliko večino proizvodnje. Na žalost avtoproizvajalcev ta veja industrije predstavlja le majhen del dobičkov za tržnike z mikročipi. Opel, Volkswagen, Volvo, Toyota, Ford in ostali se bodo morali preprosto postaviti v vrsto v modernem svetu, kjer prodaja pametnih telefonov in podobnih elektronskih naprav tvori večino povpraševanja. Pandemija je morda res poglobila težave pri dobavi čipov, a ta težava je obstajala še pred izbruhom koronavirusa in bo očitno še nekaj časa z nami.
