Novice Svet24

Društvo Srebrna nit, ki se zavzema za dostojno starost, krivdo, da je tako, nalaga vladam, aktualni in prejšnjim, ki se po njihovih besedah že leta izogibajo odgovornosti, ki jo imajo do te ranljive generacije prebivalstva. Že od leta 2005 namreč ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše.

V javni mreži domov starejših občanov je sicer 59 javnih zavodov in 43 izvajalcev s koncesijo. To skupno predstavlja malo več kot 18 tisoč namestitvenih kapacitet (okoli 13 tisoč mest v javnih domovih, okoli 5000 pri koncesionarjih). Podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) kažejo, da ima ta hip skupno 26 tisoč starejših aktivne prošnje za sprejem v dom, od katerih bi jih skoraj 12 tisoč posteljo potrebovalo nemudoma, preostali si z vloženo prošnjo samo želijo zagotoviti posteljo v domu v bližnji prihodnosti.

dreamstime

Po tem povprašujejo največ

V tem trenutku namestitev najbolj primanjkuje v Ljubljani. Absolutni državni rekorder po povpraševanju za posteljo je Dom starejših občanov Fužine, kjer bi rado bivalo 1313 ljudi. Ti bi posteljo potrebovali takoj, 2880 pa jih je na čakalnem seznamu in si samo poskušajo zagotoviti prostor za bivanje v tem domu v prihodnosti. Več kot 1200 si jih posteljo želi v Domu starejših občanov Ljubljana Šiška, skoraj 1300 pa v Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, enota Bokalce. Najmanj prosilcev za prosto mesto je v osrednji Sloveniji za Dom starejših Hrastnik in Dom upokojencev Idrija (enota Idrija), kjer bi posteljo takoj potrebovalo po 20 seniorjev v vsakem domu. Prostih postelj v tem delu Slovenije je sto, kar je občutno premalo za skoraj 6000 starejših, ki prosto mesto potrebujejo zdaj.

Eno samcato ležišče

Niti na Celjskem ni dovolj postelj. Za nastanitev v Domu ob Savinji jih čaka 361, za Dom starejših Laško pa 258. V tem delu države bi posteljo sicer takoj potrebovalo tisoč starejših, prostih pa je samo 12 ležišč. Na Obali je največ povpraševanja za posteljo v izolskem domu za upokojence, nanjo čaka 324 seniorjev. Tudi Dom starejših občanov Ilirska Bistrica ima dolg seznam čakajočih – prosto mesto takoj potrebuje 273 ljudi. Na tem območju Slovenije bi nastanitev sicer rado 900 ljudi! In še ta podatek: na Koprskem je trenutno prosta samo ena postelja!

V Kranju je močno obremenjen Dom Petra Uzarja Tržič, na katerega čaka 385 starejših domačinov. Prav tako je veliko zanimanja za Dom sv. Martina Srednja vas v Bohinju, kjer bi posteljo nemudoma potrebovalo 325 ljudi. Na tem koncu je v domovih za starejše samo sedem prostih mest, medtem ko posteljo ta hip potrebuje kar 1900 upokojencev.

Tudi Štajerska kritična

Na območju Krškega posteljo potrebuje takoj 999 oseb. V tamkajšnjih domovih je sicer samo 12 prostih mest. Največ zanimanja je za nastanitev v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, enota Impoljca, prošenj je 593, ter za Dom starejših občanov Krško, in sicer bi v njem ta hip rado bivalo 297 oseb.

V štajerski prestolnici so razmere podobne. Prostih je malo več kot 110 postelj, medtem ko bi jo ta hip potrebovalo več kot 1700 ljudi. Največ prijav ima trenutno Dom starejših občanov Tezno Maribor, malo več kot 700. Na posteljo v Domu Lenart čaka 320 ljudi, za Dom pod Gorco v Mariboru pa 327.

Na območju Murske Sobote 131 ljudi čaka na posteljo v Domu starejših občanov Radenci, 104 pa na prostor v Domu starejših Rakičan. Na tem območju je prostih postelj 41, kar ne zadostuje potrebam, ta hip imajo 365 povpraševanj. Toliko ljudi bi namreč, če bi lahko, v dom prišlo takoj.

Čakaj, čakaj, dočakaj

Na celotnem Novogoriškem je samo 21 prostih postelj, starejših, ki bi radi v dom takoj, pa je 1108. Največ jih želi v Dom upokojencev Nova Gorica, in sicer 309, v Dom upokojencev Podbrdo, v tolminsko enoto, pa 298. Na Dolenjskem za Dom starejših občanov Novo mesto čaka največ ostarelih – 142. Prostih postelj v tem koncu je samo devet, prosilcev pa skoraj 300.  

Tudi na Ravnah na Koroškem je premalo prostih mest, to je 43, medtem ko jih posteljo že zdaj potrebuje 715. Največ bi jih rado bivalo v Koroškem domu starostnikov Dravograd, enota Črneče, in sicer 279, v slovenjgraški enoti pa 200. Ob podatkih, ki jih navajamo v prispevku, je govor samo o številu aktualnih prošenj za dom, kar pomeni starejše, ki bi posteljo v domu potrebovali takoj, in ne o aktivnih prošnjah; v tem primeru so številke še višje in predstavljajo vse, ki so vložili prošnjo za sprejem v dom ter si z njo želijo zagotoviti posteljo v bližnji prihodnosti, namestitve pa ne potrebujejo nemudoma.

Koliko časa se čaka

SSZS

Denis Sahernik, sekretar SSZS, glede čakalnih dob za sprejem v dom pravi, da je splošen podatek o tem težko podati, »saj so med domovi precejšnje razlike. V posameznih domovih je čakalna doba še vedno lahko tudi leto ali več, še posebno če gre za enoposteljno sobo ali sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Čakalna doba je torej odvisna od zdravstvenega stanja in potreb bodočega stanovalca ter zasedenosti izbranega doma,« je povedal.

Omenil je resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, ki določa 4,8-odstotno ciljno pokritost starejših od 65 let v celodnevnem institucionalnem varstvu. »Za dosego tega cilja nam je lani primanjkovalo približno 2470 postelj. A če upoštevamo načrtovane postelje pri enajstih izvajalcih, ki so februarja letos prejeli koncesije, in nov razpis, ki se je zaključil 1. oktobra letos in predvideva še 1100 novih postelj, se bomo temu cilju naslednje leto, ko bo vzpostavljena večina načrtovanih postelj pri koncesionarjih, že zelo približali. Opozarjamo pa, da je treba vzporedno s širjenjem javne mreže na področju institucionalnega varstva uresničevati celovito strategijo zaposlovanja, skratka, kje se bo pridobilo nujno potreben kader,« so Sahernikove besede.

Večposteljne sobe

Opozori še, da ni težava samo pomanjkanje prostora za nastanitev starejših, temveč tudi prilagojenost prostora sodobnim potrebam. »Veliko več kot v preteklih letih moramo nameniti obnovi in modernizaciji obstoječih objektov, saj je bil največji delež domov za starejše v javni lasti zgrajen med letoma 1975 in 1980, in so vse manj primerni za oskrbo starejših. Čeprav so bili nekateri že delno ali v celoti prenovljeni in posodobljeni, nekateri drugi zaradi zastarele gradnje niso več primerni in bo nujno zgraditi nove, sodobnejše objekte,« je povedal.

Spomnil je, da imamo v domovih za starejše tudi zato še vedno približno 615 triposteljnih, 314 štiriposteljnih in 35 petposteljnih sob, v posebnih zavodih za odrasle pa še 200 triposteljnih, 20 štiriposteljnih in šest petposteljnih sob. »Ob preureditvi neprimernih tri- in večposteljnih v največ dvoposteljne sobe pa bo treba poskrbeti za nadomestitev namestitvenih zmogljivosti, ki jih bomo ob tem izgubili,« je izpostavil Denis Sahernik.

Sašo Švigelj

Premiki, a ne zadostni

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred časom sporočil dobro novico, napovedal je začetek sistemskih rešitev: »Enaindvajset milijonov evrov smo namenili za gradnjo manjših enot za oskrbo starejših; 30 milijonov evrov bomo v naslednjih dveh letih namenili za gradnjo domov za starejše. Zagnali smo nekaj projektov za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo teh kapacitet. Podelili bomo tudi koncesije za 1100 mest v domovih za starejše.« A kljub temu, da se bodo zmožnosti sprejema v domove povečale v prej omenjenem številu, bo to še vedno občutno premalo, da bi posteljo zagotovili vsem, ki trenutno čakajo nanjo. Teh pa je krepko več kot deset tisoč ...