Tako imenovana koalicija ustavnega loka na politični sceni obstaja že eno leto, oblikovala pa se je kot odgovor na naraščajočo avtoritarnost aktualne vlade Janeza Janše. Avtor imena in kratice KUL, ekonomist Jože P. Damjan, se je kmalu – potem ko je postalo jasno, da nima zadostne podpore za mandatarja – po oblikovanju opozicijskega zavezništva umaknil.
Še en povratnik v politično areno Karl Erjavec je bil bolj vztrajen, pa čeprav za ceno fiaska v državnem zboru, kjer ga niso podprli niti poslanci stranke upokojencev. Skupek strank, ki ima v državnem zboru 39 sedežev, tudi po krhanjih znotraj Desusa in SMC ni uspel prepričati poslancev o rušenju vlade, namesto tega so očitno privolili v dolgo igro, v kateri bodo počakali do letošnjih rednih volitev, na katerih bodo poskušali zbrati večino v parlamentu. Kot zagotavljajo prvaki četvorčka strank, se bodo na volitve odpravili ločeno, mesto mandatarja pa bo pripadlo tisti oziroma tistemu, ki bo osvojil največ glasov.
Kaj se je spremenilo
Sodeč po javnomnenjskih anketah, se levosredinski koaliciji obeta večina. Načrte ji bržkone lahko prekriža ali uspešna mobilizacija satelitskih strank SDS (SMC, SLS, Moja dežela ipd.) ali homogenizacija v populaciji, ki zavrača epidemiološke ukrepe, na kar računa Zoran Stevanović, vodja stranke Resni.ca, ki se ga po prepričanjih lahko zvrsti na politično desnico. Ob predstavitvi opozicijskega sporazuma na Trgu republike se mediji in javnost povsem pričakovano sprašujejo, kaj bo tokrat drugače. Če spomnimo na predpandemično obdobje, je namreč manjšinska vlada, katere del so bile tri od teh strank, medtem ko je bila Levica še nedolgo pred tem zunanji partner, razpadla, z razlago premierja Marjana Šarca, da s koalicijskimi partnerji ni mogel »doseči in izpolniti pričakovanj ljudi«. Ob podpisu najnovejšega sporazuma je najbolj cinična pripomba prišla kar od predsednika vlade Janeza Janše, ki je dejal: »Ta sporazum bomo komentirali, ko bodo ponovno razpadli.«
Tanja Fajon v vodstvu
Na vprašanje, kaj je tokrat drugače, je Šarec dejal, da je drugače že to, da je strank manj, da so »ostali tisti, ki so načelni«, in da vlada, ki jo bodo oblikovali, ne bo manjšinska. »Po vladavini zdajšnje vlade ne vidim nikogar razumnega več, ki bi podiral naslednjo vlado,« je še dodal. Če je verjeti javnomnenjskim anketam, bi mesto mandatarke po volitvah pripadlo Tanji Fajon, največja neznanka pa še vedno ostaja Levica. Stranka, ki se je rodila v času po finančni krizi, v svojih programih zastopa stališča, ki niso nujno blizu bolj sredinskim SD, LMŠ in SAB. Točka preloma v prejšnji vladi je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer je bil predlog Levice o ukinitvi le tega zavrnjen, zelo kmalu pa je postalo jasno, da je Šarec že sklepal kupčijo s Slovensko nacionalno stranko Zmaga Jelinčiča, ki je manjšinski vladi pred dokončnim padcem dala zakonodajno moč.
Najšibkejši člen
Šarec je takrat dejal, da je politika »pač kompromis«. V kakšne kompromise bo tokrat Levica pripravljena privoliti ... Luka Mesec je na zunanjepolitičnem področju že dejal, da izstop iz Nata, ki ga zagovarjajo v stranki, nikakor ne bo eden od pogojev za sodelovanje v vladi. Kompromisi pa bodo potrebni tudi na ostalih področjih. Levica, kot edina stranka kvarteta, ki še nikoli ni bila članica kakšne vlade, nominalno zastopa stališča, ki niso nujno kompatibilna s kolegi iz strank, s katerimi se povezujejo. Želena reforma sistema zdravstvenega zavarovanja bo tako naletela na močne strankarsko-poslovne lobije, skupna stališča pa bodo mogoče še težje našli pri javnih financah. Tako LMŠ kot SD, še posebej pa SAB, namreč v času pandemije glasno opozarjajo na visoko javno potrošnjo, (ne)zavezanost k fiskalnim pravilom, ki so trenutno suspendirana, pa bi lahko bila iskra za spor med sredino in levico bodoče vlade. Enako velja za vprašanja migracij in priseljevanja ter ne nazadnje za položaj posameznikov, kot je Damir Črnčec v bodoči vladi.
Na desnici niso po naključju izbrali Levice kot stranko, ki so jo nedavno obtožili protiustavnega delovanja in celo zahtevali sklic seje DZ na to temo. V SDS in NSi dobro vedo, kateri bo najšibkejši člen znotraj ustavnega loka. Deljenje resorjev v morebitni bodoči levosredinski vladi bo bržkone kmalu dalo odgovor, kako upogljiv je ta lok.
