Center za obveščanje namreč poleg reševalcev aktivira tudi njih, saj bodo na kraj, kjer jih potrebujete, prispeli prej.
Kdo so prvi posredovalci? Laiki, brez zdravstvene izobrazbe, a z dokončanim usposabljanjem, kjer jih naučijo, kako pomagati v primeru hude zdravstvene stiske. So člani lokalnega prostovoljnega gasilskega društva, ki bodo k vam prišli v gasilskem vozilu, in to prej kot rešilec, če živite na odročnejših območjih. Dejstvo je namreč, da so PGD-ji posejani skoraj v vsakem kraju, zdravstveni domovi oziroma urgentni centri pa ne, zato bodo posredovalci verjetno medicinsko ekipo prehiteli.
Predsednik Društva prvih posredovalcev Dejan Rogelj pojasni, do so prvi posredovalci odgovor na potrebo, da bi v odročnejših kraji, kjer je dostopni čas prihoda reševalnega vozila daljši, posredovalci vskočili do njihovega prihoda in posredovali v stanjih, ki ogrožajo človekovo življenje, kar je vse od krvavitev, odtrganin udov do možganske in srčne kapi.
To mora biti v tebi
V Sloveniji jih je do zdaj več kot 8000. Da bi to postal, pa moraš resnično čutiti, pravi sogovornik. »Ko se odločamo, ali bi postali prvi posredovalci, se moramo zavedeti, da je to delo nagrajujoče, saj nekomu pomagaš, celo rešiš življenje. Je pa treba vedeti, da je to tudi 'vse', saj za svoje posredovanje ne bomo plačani. Sprejeti je treba tudi, da je zelo mogoče, da nas na intervencijo pokličejo v nedeljo ob treh ponoči. Da bi torej to počeli, mora v nas živeti velika želja pomagati sočloveku,« razloži.
Pripravljeni moramo biti tudi na usposabljanje. Po njem bomo znali poskrbeti za svojo varnost in varnost človeka, ki ga rešujemo, znali bomo prepoznati, v kakšnem stanju je oboleli in kako ga pravilno oskrbeti. Podučeni bomo o tem, kako zaustaviti krvavitve, oskrbeti človeka, ki mu je odtrgalo ud, ukrepati ob srčnem zastoju, kako uporabljati avtomatski defibrilator, odstranjevati tujke in reševati še vsa druga nujna stanja.
Izgubljene minute
Odkar obstaja Društvo prvih posredovalcev, ki ga vodi naš sogovornik, se posredovalci srečujejo na Jezerskem, tudi letos so se. »Dobimo se, da se družimo in izmenjamo izkušnje. Pomemben del našega dogodka je tekmovanje v različnih scenarijih reševanja obolelih. Obiskovalcem, ki jih je med 300 in 500 na leto, pa je omogočeno še brezplačno učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja,« pove Rogelj, sicer že deset let reševalec na Reševalni postaji Ljubljana.
Letošnji septembrski dogodek na Jezerskem je bil poseben, saj je v neposredni bližini prišlo do resnične, nesimulirane nesreče motorista. »Ker reševalno vozilo do Jezerskega iz kranjskega zdravstvenega doma potrebuje okoli pol ure, smo se aktivirali in pohiteli na kraj nesreče ter poskrbeli za motorista do prihoda rešilca,« je povedal in sporočil, da je z njim vse v redu in da okreva. Poudaril je, da so prvi posredovalci tako pomembni, ker je v zdravstveni stiski, ki ogroža naše življenje, vsaka minuta zelo dragocena. »Vsaka dodatna minuta, ko za prizadetega ni poskrbljeno, zmanjša možnosti za njegovo preživetje za kar okoli 10 odstotkov.«
Krepijo vrste
Dejan Rogelj si z društvom zelo prizadeva, da bi se prvim posredovalcem v javnosti dvignila prepoznavnost in pomen njihovega dela. »Dajmo jim priznanje, ker so se odločili postati prvi posredovalci in so se s tem v neki meri odpovedali tudi ugodju in delu prostega časa,« je izpostavil. Upa, da bodo z vsakoletnim dogodkom in drugimi društvenimi aktivnostmi širili svoje poslanstvo in da z njim pritegnejo nove posredovalce.
Rogelj si želi, da bi prve posredovalce država bolj podprla. »Zlasti da jim zagotovi potrebno opremo. To so med drugim avtomatski defibrilator, kisikova jeklenka, dihalni balon in ostali pripomočki. Veliko PGD-jev jih ima, a ponekod so, ker ni denarja, brez ustreznih pripomočkov. Razumljivo je, da občine, če imajo na svojem območju deset PGD-jev, nimajo dovolj sredstev, da bi kupile opremo za vseh deset. Zato upam, da bo na državnem in posledično na lokalnem nivoju več sredstev tudi za ta namen,« je poudaril.
