Po včerajšnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji aktivno okuženih 13.645 oseb. Današnja skupna številka bo še nekoliko višja. Včerajšnji prvi znaki umirjanja četrtega vala epidemije pri nas ne bi smel dajati lažnega občutka varnosti, saj je precepljenost med prebivalstvom še vedno nizka in je med slabšimi v Evropski uniji.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih vlade cepljenih 1.093.723 ljudi oziroma 52 odstotkov. Z vsemi odmerki cepiva je bilo cepljenih 971.392 oseb oziroma 46 odstotkov celotne populacije. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 61 odstotkov prebivalcev, z vsemi odmerki pa 55 odstotkov. Med starejšimi od 50 let je s prvim odmerkom cepljenih 73 odstotkov, z vsemi pa 67 odstotkov. V ponedeljek so cepili 6749 ljudi, poroča STA.
Epidemija necepljenih
Da imamo pri nas tako imenovano epidemijo necepljenih, je znano že nekaj časa. Poročanje o številu polno cepljenih v bolnišnici ali na intenzivni negi v absolutnih številkah pove le delček zgodbe o učinkovitosti cepiv, katerih učinek je glede na vse raziskave izjemno učinkovit. Luka Renko iz Sledilnika Covid-19, ki je zbral podatke o primerih hospitalizacij polno cepljenih posameznikov, je v telefonskem pogovoru za Svet24 priznal, da je težava podatkov to, da niso razdeljeni po starostnih skupinah, zaradi česar jih je nemogoče interpretirati. Renko za boljše razumevanje tega fenomena navaja primer Izraela, kjer je precepljenost prebivalstva nad 12. letom starosti prek 80-odstotna, kar privede do nekoliko presenetljivega podatka, da je več kot pol hospitaliziranih v tamkajšnjih bolnišnicah v bistvu polno cepljenih. Ta podatek, ki je bil v zadnjem obdobju redno zlorabljen s strani nasprotnikov cepljenja, je seveda lahko zelo zavajajoč. Raziskave namreč nedvomno dokazujejo, da imajo necepljeni Izraelci še vedno več kot trikrat večjo možnost za težji potek bolezni. Pomembno za strokovno interpretacijo vseh številk je tudi dejstvo, da je najvišja precepljenost ravno med najranljivejšimi, ki so sicer najverjetnejši pacienti na covidnih oddelkih zaradi starosti in pridruženih bolezni.
Najmlajši s koronavirusom okuženi pacient na intenzivni negi je star 27 let.
Pomemben zagon
Kot pravi Renko, je ob vpeljavi PCT-pogojev zaznati naraščanje cepljenja v vseh starostnih skupinah, tudi med starejšimi, kar ga posebno veseli. Sicer meni, da je razlog za cepljenje, da se izognemo omejitvam, napačen, a vseeno gre za spodbudne podatke. »Takrat, ko se noben več ne bo cepil, bomo težko prepričali nove,« pravi in dodaja, da je ravno zato treba čim bolj izkoristiti to časovno obdobje.
Portugalski vzor
Da cilj vsaj 80-odstotne precepljenosti celotne populacije, ki ga je včeraj predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović opredelila za cilj, ni fantazija, dokazuje Portugalska, ki je bila podobno kot Slovenija hudo prizadeta lansko jesen in zimo, zdaj pa prednjači v cepljenju v Evropi. Da bi omejili prenose, in ne zgolj hospitalizacij, bo treba cepiti tudi mlajše. S trenutno dostopnimi cepivi se cepijo starejši od 12 let, preliminarne raziskave proizvajalcev cepiv pa kažejo na njihovo učinkovitost tudi med petim in 11. letom. Na ta način se zmanjšuje možnost novih mutacij in različic virusa, ki bi lahko bile še bolj nevarne kot aktualno prevladujoč delta sev. Jasno je, da se ta namreč prenaša bolj kot predhodne različice, ki so bile krive za okužbe, hospitalizacije in smrti v prvem letu pandemije. Težji potek bolezni, ki lahko sledi iz okužbe z različico delta, pa pomeni, da niso več ogroženi samo bolni in stari, pač pa tudi mladi. Najmlajši bolnik s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah je trenutno star 21 let, na intenzivnem oddelku pa zdravijo 27-letnika. Če je sprva veljalo, da se morajo mlajši cepiti, da bi zaščitili druge, je zdaj na njih dolžnost, da zaščitijo tudi sami sebe.
