Poživitveni odmerek ni novost
Evropska agencija za zdravila (EMA) je javnost obvestila, da bodo v roku dveh tednov preučili študijo o učinkih tretjega oziroma poživitvenega odmerka cepiva, je za sinočišnje Odmeve na Televiziji Slovenija dejal Borut Štrukelj z ljubljanske Fakultete za farmacijo. Študija je bila narejena na 403 posameznikih, njeni izsledki pa kažejo, da “tretji poživitveni odmerek poveča količino protiteles za 300 odstotkov,” je povedal Štrukelj. To je “zelo podobno cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, kjer imamo dva odmerka plus poživitveni.”
Štrukelj cepljenje s poživitvenim odmerkom svetuje, saj to močno poveča število protiteles, hkrati pa je zaščita s cepljenjem za nove različice virusa lahko zmanjšana, zato za lažji potek bolezni priporoča cepljenje s tretjim odmerkom po petih ali šestih mesecih od polnega cepljenja. Štrukelj ob tem opozarja, da je bila študija s poživitvenim odmerkom narejena samo na cepivu Pfizer.
Cepljenje otrok? Da, če ne precepimo starejših
Če bi v Sloveniji cepili dovoljšenj delež tistih nad 50 ali 60 let, cepljenje otrok od 12 leta dalje ne bi bilo nujno, pravi Štrukelj. Ker pa smo pri cepljenju ranljivih skupin počasni, sam priporoča tudi cepljenje otrok. “Organizem 14 ali 15 let starega fanta ali deklice že odrasel organizem,” poudarja in opozarja, da “pri 10.000 bolnih otrocih zaradi covida pride do od dveh do treh primerov kawasakijeve bolezni, tako da tudi mlajši lahko trpijo.”
Zakaj se EMA obira pri potrditvi kitajskih cepiv?
Štrukelj je izrazil tudi nezadovoljstvo nad EMO, ker ta še ni obravnavala klasičnih cepiv kitajskih proizvajalcev Sinovax in Sinopharm. “Nekako smo celo jezni na Evropsko agencijo za zdravila,” je dejal.
Kaj je sploh klasično cepivo? “S tehnologijo pridobijo inaktiviran virus, ki ga potem vbrizgajo, to delamo že stoletja,” je pojasnil in dodal, da bi EMA lahko tukaj pohitela. “Tisti, ki se boji cepiti z novo tehnologijo, bi imel v tem primeru možnost uporabiti klasično cepivo,” razmišlja Štrukelj in se ob tem sprašuje, čemu je Agencija tukaj tako počasna. “Ne vemo, zakaj so zadržki, tega ne povedo, ampak to pričakujemo vsak čas.”
Tudi cepiva proti gripi ne zaščitijo popolnoma, a je potek bolezni lažji
Štrukelj ob tem vse skepitke nagovarja, naj pogledajo statistiko. Cepiva morda res ne varujejo pred okužbo, a potek bolezni je pri cepljenih merljivo milejši. “Vse številke govorijo v korist temu, kar ves čas govorimo. /.../ Če pogledamo, imamo v povprečju v bolnišnicah ta trenutek 90 odstotkov necepljenih in mogoče 8, 9 ali 10 odstotkov tistih, ki so se, pa imajo mogoče slabši imunski sistem. Tako da absolutno cepiva delujejo, cepiva imajo tukaj res veliko moč. In da, mogoče je, da se bom po cepljenju tudi okužil, a bo potek bistveno milejši. To je samo refleksija tega, kar vidimo pri gripi. Pri sezonski gripi imamo 50 odstotkov možnosti, da se bomo okužili, čeprav smo se cepili, pa se še vedno cepimo. Rezultat je zaščita, kar pomeni, da bomo bolezen lažje preboleli ob morebitni okužbi,” je zaključil znanstvenik.
