Se spomnite napovedi sedanjega direktorja NIJZ Milana Kreka o 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih Slovencih? Slednje je izrekel na podlagi izdelanih matematičnih projekcij, ki so kazale, kaj bi se zgodilo, če ne bi sprejeli nikakršnih ukrepov. K sreči se niso uresničile in le malokdo še verjame, da so bile projekcije izvedene pravilno. Ves čas epidemije vlada v svojih nastopih uporablja napovedi, ki jih pripravljajo na Institutu Jožef Stefan, natančnost izračunov pa je bila večkrat tarča kritik.
Črne napovedi
IJS je tokrat objavil napoved, da smo glede na novi semafor ukrepov v drugi fazi, v tretjo pa bomo predvidoma prešli sredi septembra. Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. Trenutno efektivno reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi prenese okužbo en okuženi, hkrati pa obravnava uvožene okužbe, kot bi nastale z lokalnim širjenjem okužbe v Sloveniji, na institutu ocenjujejo na 1,39, ocenjeno lokalno reprodukcijsko število pa na približno 1,33. »Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni,« so zapisali v zadnji projekciji širjenja covida-19 v Sloveniji.
Morda ne bo tako hudo
Veliko bolj optimistične pa so napovedi prof. dr. Janeza Žiberta z zdravstvene fakultete. Ta je včeraj objavil projekcije razvoja epidemije ob predpostavki, da se trend cepljenja nadaljuje s sedanjo hitrostjo in bi do 30. oktobra dosegli 55-odstotno precepljenost prebivalstva, različica delta pa bi predstavljala 100 odstotkov vseh okužb.
150.000 novih okužb
Njegove projekcije kažejo, da bi se do konca leta skupno število okuženih z okoli 270.000, kolikor je bilo okuženih do zdaj, dvignilo na 422.000 tisoč. Reprodukcijsko število trenutno ocenjuje na 1,22 in naj bi se glede na projekcijo počasi začelo nižati. Vrh hospitalizacij naj bi dosegli sredi oktobra, ko naj bi bolnišnično oskrbo potrebovalo okoli 1130 ljudi. Na intenzivni negi naj bi najbolj tenko piskali 21. oktobra, ko bi oskrbo potrebovalo kar 300 ljudi. Največ ljudi do zdaj smo imeli na intenzivni negi lani decembra, ko je intenzivno pomoč potrebovalo 211 ljudi. Epidemija naj bi se po izračunih dr. Žiberta ustalila nekje po novem letu.
Smrtnost nižja
S cepljenjem naj bi si glede na dosedanje podatke zagotovili predvsem manjšo smrtnost. Dnevno v četrtem valu naj ne bi umrlo več kot 18 ljudi, skupaj pa naj bi se število žrtev covida do konca leto povzpelo s 4462 na 5651, kar pomeni, da projekcije kažejo, da bi do konca leta lahko umrlo še 1191 ljudi. Projekcije seveda niso zanesljive napovedi in upajmo, da bomo po koncu četrtega vala z olajšanjem govorili, da sta bili obe napačni, in bo žrtev veliko manj.