Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga formalno vodi ta teden že drugič interpelirana ministrica Simona Kustec, neformalno pa ima vajeti vse trdneje v rokah njen strankarski sopotnik Marjan Dolinšek, ki je uradno zaposlen kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, so nam pojasnili, da skladno s pravilnikoma ministrstva, ki urejata podpisovanje in potrjevanje dokumentov oziroma finančno poslovanje ministrstva, lahko ministrica tako »za prevzemanje obveznosti v breme finančnega načrta ministrstva« kot za podpisovanje finančnih dokumentov »pooblasti tudi druge osebe«.
Zakon o vladi nadalje sicer določa, da so te osebe lahko le državni sekretarji, nikjer v zakonu pa izrecno ne piše, da so s tem mišljeni le resorni državni sekretarji. »Kdor zakon bere dobronamerno in odgovorno, ve, da zakon govori o državnih sekretarjih, zaposlenih na predlog ministra na matičnem ministrstvu. Gre torej za državne sekretarje posameznega ministrstva,« razlaga zakon ustavni pravnik, ki ne želi biti imenovan.
Na vsa naša nadaljnja vprašanja – koliko dokumentov je do zdaj že podpisal Dolinšek, kakšen finančni učinek so imeli in kaj konkretno je denimo Dolinšek do zdaj postoril na področju digitalizacije in investicij, za kar ga je pooblastila Kustečeva – z MIZŠ niso odgovorili.
Skladno s pravilnikoma ministrstva, ki urejata podpisovanje in potrjevanje dokumentov oziroma finančno poslovanje ministrstva, lahko ministrica tako »za prevzemanje obveznosti v breme finančnega načrta ministrstva« kot za podpisovanje finančnih dokumentov »pooblasti tudi druge osebe«.
Plesati tako, kot igra Dolinšek
Nam pa naši viri z ministrstva skoraj dnevno poročajo o vse večjih krilih, na katerih po ministrstvu, na katerem sploh ni zaposlen, leta Dolinšek. »Ko sem imela z Dolinškom prvi razgovor in je začel ukazovati, kaj naj naredim in kako moram delati, sem mu rekla, da sem razumela njegovo stališče, vendar pričakujem navodila od ministrice. Ker je ona moja nadrejena, ne on. Niti trznil ni, le še enkrat je ponovil svoje,« pravi ena od številnih zaposlenih, ki morajo plesati tako, kot na šolskem ministrstvu igra kabinetni sekretar predsednika vlade.
»Situacija predstavlja pravno praznino, ki bi jo bilo treba absolutno natančneje določiti,« glede primera Dolinšek opozarja odvetnica Tea Mlinar Kovačič, poznavalka delovnopravne zakonodaje. Tovrstno anomalijo oziroma, po domače, luknjo v zakonu je po njenem prepričanju treba čim prej sanirati oziroma jo odpraviti. »Seveda je za vse odločitve te osebe, ki jo pooblasti, odgovoren minister oziroma ministrica,« dodaja Mlinar Kovačičeva in predlaga, da naj se to, koga točno lahko minister pooblasti – in za kaj –, v zakonu oziroma pravilniku jasneje določi.
Medtem ko je profesor prava Rajko Pirnat za ljubljanski Dnevnik o primeru Dolinšek že pred časom povedal, da je »predsednik vlade določil svojega odposlanca in odločil, kaj lahko dela, ministrica pa je potem to ubogljivo podpisala, kar kaže, da ministrstva ne vodi ona, ampak predsednik vlade«, se vse več zaposlenih na MIZŠ sprašuje, čemu in zakaj sploh sta na ministrstvu zaposlena dva matična državna sekretarja. To sta Damir Orehovec (predšolska vzgoja, osnovne šole) in Mitja Slavinec (visoko šolstvo, znanost, šport), ki, kot še opozarjajo naši sogovorniki, pri odločitvah vrha ministrstva (ki ga poleg ministrice pravzaprav in de iure predstavljata tudi sama) nimata prav nobene oziroma niti najmanjše besede. Glavni odločevalec in strateg MIZŠ je tako Marjan Dolinšek, ki je po zatrjevanju dobro obveščenih na šolskem ministrstvu odredil oziroma podpisal že veliko investicijskih projektov, prek katerih proračunski denar odteka za investicije, ki jih narekuje predvsem strankarski oziroma premierjev glas.
Pod črto: to, kar na šolskem ministrstvu zaradi pravne praznine lahko počne Janšev kabinetni sekretar Marjan Dolinšek, je tako, kot če bi denimo obrambni minister pooblastil državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu, da zanj podpisuje naročila za nakupe orožja. In je tako, kot če bi državni sekretar kmetijskega ministrstva kot pooblaščenec infrastrukturnega ministra odločal o infrastrukturnih poslih, državni sekretar okoljskega ministrstva pa kot pooblaščenec pravosodnega ministra o denimo usodi delegiranih evropskih tožilcev. Narobe svet skratka.
