Prva dražba je bila v začetku februarja, prodajna cena za kompleks bioplinarne pa nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Na drugi dražbi so prodajno ceno znižali na 1,2 milijona evrov (neto cena, brez davka), vendar tudi ta poskus prodaje v maju ni bil uspešen. Tretja dražba je bila 24. avgusta, za prodajo določena izhodiščna neto cena je znašala 780.000 evrov. Prodaja je bila v tretjem poskusu neuspešna, je za Štajerski tednik povedal upravitelj Kmetič. Četrti poskus prodaje bi po njegovih besedah lahko izvedli v jesenskem času. »Cena in način prodaje bosta stvar upnikov. Vsekakor pa je interes, da se kompleks čim prej proda,« je pojasnil sogovornik, ki mu je sicer iz preostalega Korentovega premoženja letos uspelo prodati vsa kmetijska zemljišča na Ptujskem in Dravskem polju. Za 11 zemljišč je skupno s prodajo iztržil dobrih 120.000 evrov.
Ne samo državni kredit, temveč tudi državna subvencija
Zanimivo bo spremljati, za kakšno ceno bo prodan kompleks nekdanje Vargazonove bioplinarne na okoli 2,5 hektarja velikem zemljišču na robu naselja Sobetinci in neposredno ob lovskem domu Lovske družine Markovci. Denar za gradnjo bioplinarne so investitorju Vargazonu, ki je sodeloval s poslovno skupino Keter, posodile državne banke; največ med njimi NKBM. Vargazonovo poslovanje so hitro po zagonu bioplinske naprave zaznamovale rdeče številke. Najprej so šli v prisilno poravnavo in nato v stečaj, za njimi so ostali ne samo milijonski dolgovi državnim bankam, temveč tudi dobaviteljem. Med sanacijo bank je država iz Vargazonovih bioplinskih poslov na takrat ustanovljeno DUTB prenesla za okoli deset milijonov evrov terjatev (dolga). Približno toliko ali še kakšen milijon evrov več je znašala investicija v sobetinsko bioplinarno, finančne vire so zagotovile državne banke. Dodatno je država sobetinskim bioplinarjem v devetih letih namenila osem milijonov evrov podpor za proizvodnjo električne energije. Izplačane so bile podjetjem Vargazon, Pulverem in Gea Nova. Slednja sta bila po Vargazonovem propadu najemnika bioplinarne. Po desetletju finančnih in drugih mahinacij je bioplinarna uničena, nikoli ni imela pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja (v zagonu je bila devet let, za vprašati se je, kje so bili inšpektorji), polega tega je državljane stala okoli 20 milijonov evrov. Več kot desetmilijonski bančni dolg ne bo nikoli poplačan, preostali znesek so izplačane državne podpore za proizvodnjo elektrike, ki so šle na račune treh podjetij.
Za denar, ki se je izgubil v poslih, vezanih na bioplinarno Sobetinci, bi lahko zgradili dom upokojencev in urgentni center, pokrpali vse dotrajane državne ceste v regiji ali zgradili kakšno obvoznico, vrtce in šole, skratka marsikateri objekt družbenega pomena.
Občinski proračun
Dvajset milijonov evrov so štirje proračuni občine Markovci, ki ima med spodnjepodravskimi podeželskimi občinami ene najvišjih prihodkov. Z vidika manjših občin v regiji, na primer Zavrča, pa 20 milijonov evrov pomeni 12 občinskih proračunov; lanski je znašal 1,6 milijona evrov. In še: v Kidričevem trenutno gradijo obvoznico za okoli deset milijonov evrov. Za državni denar, vložen v sobetinsko bioplinarno, bi lahko zgradili dve!
