Do tretjega razreda delovne zvezke še financira ministrstvo za šolstvo izobraževanje in šport, nato se morajo starši znajti po svoje. Ker učitelji nabor delovnih zvezkov določijo avtonomno, so zneski za nakup delovnih zvezkov za obvezne predmete od šole do šole zelo različni.
Znesek je torej odvisen od tega, v kako veliki meri je posamezen učitelj naklonjen učenju s pomočjo delovnih zvezkov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi moralo pristojno ministrstvo v prihodnje določiti, pri katerih predmetih se morajo delovni zvezki uporabljati. Dobrodošlo bi bilo morebiti tudi, da bi se uskladili z založniki ter pregledali ustreznost in primernost delovnih zvezkov. S tem bi lahko pripomogli k njihovi racionalnejši izbiri.
Kot je razvidno iz razpredelnice, bodo starši za nakup delovnih zvezkov, ki jih potrebuje učenec četrtega razreda, plačali od 40 do največ 90 evrov – odvisno od tega, katero šolo obiskujejo. V zadnji triadi osnovne šole je strošek delovnih zvezkov še višji.
Znesek povišajo še delovni zvezki za neobvezne predmete
V zneskih posamezne šole so zajeti samo delovni zvezki za obvezne predmete (slovenščina, matematika, naravoslovje in tehnika, družba, angleščina, likovna umetnost, glasbena umetnost). Tisti učenci, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali denimo neobvezna izbirna predmeta nemščino in tehniko, bodo morali imeti še najmanj dva dodatna delovna zvezka (delovni zvezek za nemščino stane 15,90 evra, za tehniko pa 18 evrov), kar znese 33,90 evra. K navedenim zneskom je treba prišteti še strošek ostalih šolskih potrebščin, kot so zvezki, nalivno pero, lepilo, škarje, barvice, svinčniki, ravnila, šestilo, radirka, šilček, copati in športna oprema. Če je treba kupiti še šolsko torbo, znesek za nakup šolskih potrebščin krepko preseže 200 evrov na otroka.
V četrtem razredu OŠ Cirkovce le nekaj delovnih zvezkov
Najmanj delovnih zvezkov potrebujejo učenci v Osnovni šole Cirkovce, saj učiteljica četrtega razreda meni, da jo delovni zvezki omejujejo pri izvajanju sodobnih načinov poučevanja, zato uporablja učbenike, učenci pa si potrebne vaje zapisujejo v zvezek. Učenci imajo delovni zvezek samo pri matematiki ter naravoslovju in tehniki, kar je dovolj. Po besedah ravnateljice Ivanke Korez je v tem primeru več kopiranih učnih listov, po drugi strani pa imajo več časa za druge oblike učenja, kot so eksperimentalno delo, govorni nastopi, sodelovalno učenje, samostojno učenje, debatne ure, branje in pripovedovanje.
Kot je pojasnila Korezova, tako kot drugod tudi na njihovi šoli učbenike in delovne zvezke izberejo učitelji samostojno, sezname pa nato potrdijo še starši. »Učitelji imamo za svoje delo vsako leto na voljo nove učbenike in delovne zvezke različnih založb. Glede na njihove potrebe in način poučevanja se odločijo za tisto založbo, ki se najbolj približa njihovemu učnemu načrtu in načinu poučevanja,« je povedala Korezova in dodala, da se je v času dela na daljavo pokazala prednost delovnih zvezkov, saj so lahko učenci doma samostojno reševali naloge in tako utrjevali znanje.
Ali delovni zvezek omejuje učenca in učitelja?
Na OŠ Olge Meglič Ptuj imajo učenci delovni zvezek pri treh predmetih: matematiki, tujem jeziku ter naravoslovju in tehniki. Učitelji pri izbiri upoštevajo priporočila Zavoda RS za šolstvo in cilje učnega načrta. »Dogaja se, da delovni zvezek omejuje učenca v njegovem razmišljanju, saj gre pogosto le za dopolnjevanja nalog oziroma njihovo reševanje. Brez delovnega zvezka imata učitelj in učenec več priložnosti za drugačne oblike učenja, ki spodbujajo učenčevo razmišljanje, ustvarjalnost, lastno odgovornosti do učenja, učenci več pišejo, sami delajo zapiske, miselne vzorce … Po drugi strani je tudi učitelj veliko bolj avtonomen, ustvarjalen in raziskovalen,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj. Po njenem mnenju so sicer delovni zvezki odlični pripomočki za utrjevanje znanja, pri matematiki in tujem jeziku pa učinkovito učno gradivo.
Ravnatelj OŠ z najdražjim paketom: Delovni zvezki so nepotrebni
Starši, katerih otroci obiskujejo četrti razred OŠ Starše, bodo za delovne zvezke odšteli največ, okoli 90 evrov. Pri slovenščini bodo tako učenci na OŠ Starše uporabljali delovni zvezek Gradim slovenski jezik, pri matematiki Svet matematičnih čudes in Računanje je igra, tudi pri angleščini, glasbi ter naravoslovju in tehniki se bodo učili s pomočjo delovnega zvezka.
Kot je pojasnil Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše, so delovni zvezki poglavje zase od šole do šole. Čeprav je treba za pouk v četrtem razredu na njihovi šoli kupiti kar nekaj delovnih zvezkov, pa je mnenje ravnatelja o njihovi uporabi precej drugačno: »Po mojem so delovni zvezki nepotrebni. Učenci naj čim več pišejo z roko, tudi domače naloge. Sicer pa se nekateri delovni zvezki lahko uporabljajo tudi več kot eno šolsko leto in je potem omenjeni 'strošek' drugačen,« je dodal Kekec. To sicer lahko drži, vendar smo v naši razpredelnici primerjali izključno cene delovnih zvezkov za obvezne predmete, ki jih morajo starši kupiti.
Nekateri starši si želijo več, drugi manj učnega gradiva
Na petih osnovnih šolah starši za delovne zvezke plačajo okoli 80 evrov, med njimi je tudi OŠ Hajdina, kjer je njihova izbira v domeni strokovnih aktivov. Prvi kriterij je po besedah ravnatelja Mitja Vidoviča izbira najprimernejšega gradiva glede na želene cilje standardov znanja, pomemben je tudi učiteljev osebni izbor glede na njegov pedagoško-didaktični pristop in razred, ki ga poučuje: »Mnenje in želje staršev so zelo različni, poskušamo najti srednjo pot. Nekateri si želijo obsežnejša gradiva, nekateri manj, mislim, da sama cena ne sme biti glavni dejavnik, predvsem mora biti prioriteta končno usvojeno znanje na učinkovit način. V nekaterih razredih so zneski višji od povprečja, drugje malo manj. Ko so zneski nekoliko višji, je to predvsem zato, ker gre za samostojne delovne zvezke, ki velikokrat nadomestijo učbenik in ostane učno gradivo učencu tudi v prihodnje.«
V prihodnje nameravajo postopoma zmanjšati količino kupljenega gradiva in s tem tudi stroške. Želijo si namreč, da bi učenci čim več časa preživeli na prostem, se učili v naravi, hkrati pa pridobivali znanja tudi z uporabo sodobnih informacijskih kanalov. »V ta namen spodbujamo sodobne metode poučevanja, ki vključujejo večjo vključenost učencev v učni proces, tudi sodelovanje pri sami pripravi in izvedbi učnega procesa, kar seveda pomeni, da učitelji pripravljajo čim več lastnega gradiva. To pa ne gre naenkrat, za to so potrebni čas in nova znanja,« je dodal Vidovič.
