Priljubljeno družbeno omrežje Twitter je v preteklih petih letih, še posebno odkar ga je kot primarni način komuniciranja z javnostjo uporabljal bivši predsednik ZDA Donald Trump, postalo pomembno politično orožje. Trumpa sicer zaradi njegovega vztrajnega širjenja neresnic o rezultatih volitev prek luže na omrežju ni več, so pa njegov slog prevzeli številni drugi državniki, morda nihče bolje kot predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki si je zato tudi prislužil šaljivi naziv Maršal Twito.
Kupovanje vpliva
Zaradi zapisov na spletu se je Janša že večkrat znašel v neposredni konfrontaciji z vplivnimi politiki ali novinarji doma in v tujini, ne nazadnje še vedno zoper njega poteka postopek na sodišču, potem ko je novinarki RTV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl na twitterju ozmerjal z odsluženima prostitutkama. Število uporabnikov twitterja v Sloveniji je sicer razmeroma nizko, vpliv tega pa je neproporcionalno večji, med drugim tudi zaradi fenomena, ki se mu reče astroturfing; gre za pojav, ko določena politična opcija, stranka ali posameznik ustvarijo videz množičnosti gibanja, tako da fiktivno, prek lažnih profilov izpostavljajo določene problematike, hvalijo uspehe zaveznikov ali blatijo nasprotnike – odvisno od dnevnopolitičnega interesa te skupine.
Dejstvo, da se slovenska desnica tega poslužuje, je dobro znano vsakomur, ki prek twitterja spremlja politično dogajanje pri nas. Marsikateri protivladni zapis je napaden s strani neštetih lažnih profilov z generičnimi imeni, katerih očiten namen je samo služiti interesu vlade, natančneje Slovenske demokratske stranke. Tako tudi bolj obskurni mediji, ki jih obvladujejo člani in prijatelji SDS, neredko beležijo veliko poobjav in všečkov, s čimer se ustvarja videz politične moči. Podobnih prakse so pri SDS uporabljali (oziroma še vedno uporabljajo) tudi na spletnih forumih in v komentarjih na novičarskih portalih.
Dvojni standardi?
V želji po večji transparentnosti je Twitter leta 2019 vpeljal sistem, ki profile državnih institucij s posebnim napisom označuje kot take, označujejo se tudi določeni mediji, za katere so ocenili, da nimajo uredniške avtonomije in služijo kot medijska veja vlade določene države. Tako denimo profila Russia Today in CGTN nosita nalepko medija, povezanega z državo (angl. state-affiliated media), v tem primeru Rusijo oziroma Kitajsko. To je seveda povzročilo nemalo vroče krvi v teh državah, predvsem pri tistih, ki so izpostavljali Twitterjeve dvojne standarde, saj denimo britanski BBC in ameriški NPR, ki ju neposredno financirajo država oziroma državljani, še danes ne nosita te oznake.
Slovenija v globalnem pogledu za Twitter predstavlja premajhen delež trga, da bi se aktivneje angažiral v povečevanju transparentnosti, a nedavni primer iz Srbije kaže, da bi lahko Twitter tudi v Sloveniji določenim profilom podelil oznake, ki bi uporabnika opozorile, da so določeni mediji manj neodvisni kot drugi. Da je velik del srbskih medijev pod neposrednim vplivom Srbske napredne stranke oziroma njenega predsednika in predsednika republike Aleksandra Vučića, že dolgo ni skrivnost. Ne samo javna Radiotelevizija Srbije, tudi zasebni mediji, kot so Kurir, Prva, Tanjug, Informer, Srpski telegraf, Politika, Televizija Happy, Pink.rs in B92 vesti, so si s svojo provladno propagando prislužili nalepko »medija, ki sodeluje z vlado«.
Privid apolitičnosti
V Sloveniji bi morebiti taka oznaka vsaj malo pripomogla k transparentnosti in zavedanju javnosti o medijski hobotnici, ki jo upravlja SDS. Na videz apolitična imena, kot so Moja Dolenjska, Primorska 24, Celjski glasnik, Utrip Ljubljane in podobno, namreč dajejo vtis lokalnih medijev brez političnega zaledja, uredniško pa gre za tesno prepletene portale, ki si delijo tudi vsebine, vse s končnim ciljem političnega vplivanja na javno mnenje.
O tej medijski hobotnici so že obširneje poročali na portalu Necenzurirano.si in sestavili polni seznam teh medijev. Velja poudariti, da se del teh portalov tudi neposredno napaja iz proračuna oziroma sponzorskih pogodb z državnimi podjetji, čeprav za tem stoji zgolj politična, ne pa tudi ekonomska računica. Volitve se bližajo ...
