Osnovni namen coachinga ni izboljšanje psihičnega stanja oziroma počutja, ampak povečevanje zadovoljstva.
Koga naj bi izbrali, da bi z njim razreševali svoje težave, je odvisno od izzivov, ki jih morate premagati. Če imate težave z duševnim zdravjem, se spopadate s tesnobo, anksioznostjo ali depresijo, je pomembno, da obiščete psihologa ali psihoterapevta.
Pomembno pa je vedeti, da se tega posla lotevajo tudi taki, ki nimajo primernih kompetenc. Nimajo ustrezne izobrazbe oziroma niso usposobljeni za delo z ljudmi, kaj šele za delo z ljudmi v stiskah in na razpotjih, pri čemer lahko povzročijo veš škode kot koristi.
Med terapevti naletimo tudi na take, ki začnejo te storitve ponujati po neki vikend delavnici, po kateri se čutijo pripravljene, da v svoje roke vzamejo razreševanje duševnih stanj. Ali pa po tem, ko so sami prestali neko težko preizkušnjo in se čutijo poklicane, da pomagajo še drugim, ki gredo skozi kaj podobnega. Sicer pa je njihova izobrazba daleč o te, ki bi jo morali imeti za opravljanje tako resnega in odgovornega dela.
Razglašajo se za terapevte
Na to so že večkrat opozorili dekani treh fakultet z izobraževalnimi programi psihoterapije. Leta 2016 so celo podpisali dogovor o sodelovanju za zakonsko ureditev psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti v Sloveniji, saj ta še ni regulirana, kar pomeni, da se za psihoterapevta lahko izdaja vsak, kar pa lahko uporabnikom povzroči ogromno škodo.
Na novinarski konferenci ob podpisu dogovora je dekan Fakultete za uporabne družbene vede Matej Makarovič izpostavil, da je treba področje psihoterapije nujno regulirati, saj gre »za resno in občutljivo delo z ljudmi, ki ima posledice. Ne moremo si privoščiti, da bi se lahko kdorkoli razglašal za psihoterapevta. Ta mora imeti ustrezno izobrazbo.«
Država se ne zgane
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je delovna skupina na ministrstvu za zdravje za sprejem pripravila že pred desetimi leti, je še danes v predalu, medtem pa ljudje obiskujejo terapevte, ki to niso. Ta osnutek zakona sicer določa, da je psihoterapevt samostojen poklic, avtonomna znanstvena disciplina, določa izobraževanje psihoterapevta in opredeljuje pogoje pridobitve licence za delo psihoterapevta. Licence bi podeljevala samostojna zbornica psihoterapevtov, uporabniki pa bi bili zaščiteni z zakonom o pacientovih pravicah. Dokler področje psihoterapije ni zakonsko regulirano, pa dekani omenjenih fakultet uporabnikom svetujejo, naj se ob izbiri psihoterapevta najprej pozanimajo, kakšno izobrazbo ima, pa tudi, ali je član kakšnih strokovnih združenj.
Oni »znajo« z zlorabljenimi
Razreševanje psiholoških težav so prevzeli tudi life coachi oziroma življenjski trenerji, ki na svojih spletnih straneh oglašujejo, da lahko z njimi premagujemo panične napade in anksioznost, se k njim odpravimo, če smo od česa odvisni, pomagajo celo ljudem, ki so doživeli spolno zlorabo. Najprej je treba pojasniti, da osnovni namen coachinga ni izboljšanje psihičnega stanja oziroma počutja. Coaching je v splošnem najbolj primeren za tiste, ki želijo dvigniti stopnjo svojega zadovoljstva. Torej k življenjskemu trenerju ne pridejo v razrušenem stanju, ampak iščejo več zadovoljstva in v povezavi s tem mentorstva za doseganje tega cilja.
