Za bulavo snet so značilne čudne tvorbe na storžih in steblih koruznih rastlin, ki jih je v teh dneh mogoče opaziti na koruznih poljih. Kot so namreč pojasnili, bulava snet obožuje vroče in sušno vreme, tega pa je bilo v Sloveniji do zadnjih dni na pretek.
»Tako kot številne druge glivične rastlinske bolezni ima tudi bulava snet precej vremensko pogojenih lastnosti, ki botrujejo intenzivnosti njenega pojava,« so zapisali ter dodali, da se gliva razmnožuje z zelo trdoživimi sporami, ki lahko v tleh in ostankih bul preživijo več let. Preživijo lahko celo hud mraz in zmrzal.
Za okužbo so najobčutljivejše oslabele rastline, ki so preživele stres, najpogosteje sušni stres. Razbohotijo se zlasti med vročimi poletji, ko je temperatura zraka najprimernejša za njihovo kalitev. Optimalna temperatura za kalitev spor je namreč med 26 in 34 stopinjami Celzija. Svoje prispevata tudi toča in veter, saj se rastlina okuži skozi ranice. Te lahko povzročijo tako vremenski pojavi kot obdelava, predvsem pa drugi škodljivci, kot je koruzna vešča.
V prihodnosti ji bo treba posvetiti več pozornosti
Pri Arsu so še navedli, da se gliva nato v rastlini širi »lokalno in povzroči nenormalno rast in množitev celic.« Prva bolezenska znamenja se poleti pojavijo 10 do 12 dni po okužbi, po treh do štirih tednih pa se »iz novotvorbnih bul že praši črn prah oziroma neštete spore (teliospore), ki jih prenašajo veter, dež, živali in stroji ter povzročajo nove okužbe.« Če deževnemu maju sledita zelo vroča in sušna junij in julij, se spore še posebej razbohotijo. Kot so pojasnili, se je bulava snet dodobra razkošatila tudi v letih 2006, 2013 in 2019, ki so jih prav tako zaznamovala sušna poletja. Tej glivični bolezni so bile vremenske razmere naklonjene tudi letos, saj so deževnemu maju sledili meseci s »ponavljajočimi vročinskimi valovi, ki so izčrpali vodo iz tal in pripeljali primanjkljaje vode do mere, ki označuje občasno izrazito sušo, v nekaterih regijah Slovenije celo ekstremno sušo.«
Kot so še navedli pri Arsu, bo treba ob spreminjajočem se podnebju, ko bodo »suše še pogostejše in intenzivnejše, tej rastlinski bolezni posvetiti več pozornosti. Poleg doslednega kolobarja in vzgoje odpornih hibridov bo imela pomembno vlogo tudi tehnologija priprave tal z ohranjanjem njihove zadrževalne sposobnosti za vodo in zlasti namakanje. Delež okužb je namreč občutno manjši ob normalni preskrbi rastlin z vodo.«
