Izraelski glavni strokovnjak na področju boja proti sars-cov-2 in direktor Medicinskega centra Ziv Salman Zarka je v zadnjih dnevih priznal, da je državi v boju z virusom spodletelo, saj jim v mesecih, ko jim je s cepivi epidemijo uspelo začasno ukrotiti, k cepljenju ni uspelo privabiti še necepljenih. Načrte jim je nato porušila različica delta, ki jih je, kot je priznal, presenetila, saj so bili strokovnjaki mnenja, da so virus že premagali. Ob tem je treba poudariti, da Izrael, čeprav je še pred nekaj meseci veljal za zgleden primer učinkovite strategije cepljenja, danes po precepljenosti precej zaostaja za številnimi, tudi evropskimi državami. Delež cepljenih je namreč le nekoliko višji od povprečja v Evropski uniji, hkrati se srečujejo s težavo, da cepljenje zavračajo številne manjšinske skupnosti, tako je precepljenost v določenih delih prebivalstva izredno nizka. »Zdaj je jasno, dobili smo samo bitko, a vojna še vedno poteka,« je Zarka priznal v intervjuju za časnik Times of Israel.
V Izraelu, kjer so prvi začeli s poživitvenimi odmerki, te zdaj nudijo že vsem, ki so starejši od 40 let. Poživitveni odmerek je na voljo tudi nekaterim mlajšim, ki so zaposleni v kritični infrastrukturi oziroma zaradi zdravstvenih težav spadajo v rizično skupino. Po zadnjih podatkih je poživitvenih odmerek prejelo že dve tretjini starejših od 90 let in več kot 70 odstotkov starejših od 70 let.
Kaj vemo o učinkovitosti cepiv, ko naokoli kroži delta?
V zadnjih nekaj tednih se je nakopičilo kar nekaj relevantnih študij, v okviru katerih se je proučevalo učinkovitost cepiv in zlasti pešanje zaščite, pridobljene s cepljenjem. Najbolj temeljito študijo o pešanju zaščite so opravili na Univerzi Oxford, kjer so potrdili, da učinkovitost cepiv pri preprečevanju simptomatičnih okužb s časom upada in da se hitrost tega upadanja glede na posamezno cepivo najverjetneje razlikuje. Je to lahko posledica dejstva, da se je najprej cepilo starejše prebivalstvo in med njimi tisti, ki so najbolj ranljivi? Avtorji pravijo, da ne, saj so v študiji upoštevali oba dejavnika in še vrsto drugih, s čimer so prišli do zaključka, da zaščita s časom dejansko upada, in sicer hitreje, kot so še pred začetkom poletja, preden se je pojavila različica delta, ocenjevali strokovnjaki.
Kot met kocke?
Natančen razlog za ta upad učinkovitosti cepiv pri preprečevanju okužbe zaenkrat ostaja neznanka. Lahko je preprosto posledica pešanja imunosti, pridobljene s cepljenjem, ali pa zgolj dejstva, da je treba na učinkovitost cepiv proti okužbi gledati z vidika časa, da jo je treba torej meriti glede na posamezno izpostavljenost okužbi in ne posamezno cepljeno osebo. Slednje si je mogoče predstavljati tudi kot verjetnost pri metu kocke. Zaščita proti okužbi lahko ostaja visoka, a verjetnost okužbe vsakič znova trči ob zid vnovične izpostavljenosti virusu, vsakič pa je treba znova vreči kocko in upati na ugoden razplet. Če v družbi kroži velika količina virusa, so meti kocke toliko pogostejši.
Strokovnjaki menijo, da sta v igri najverjetneje oba dejavnika. Kot so zapisali pri Financial Times, gre najverjetneje za »del pešanja sposobnosti naših protiteles v boju proti okužbi in del matematične izgube zaščite zaradi vsakokratnega metanja kocke, ko okoli nas kroži virus.« Na drugi strani je ključno, da še vedno ni trdnih dokazov, da bi znatno pešala tudi zaščita pred hujšim potekom bolezni, so še poudarili. Čeprav tudi o tem obstajajo neki znaki, to tezo ovrže podrobnejša interpretacija podatkov. Tako so denimo v Izraelu, kjer se je ta strah najprej pojavil in je bilo na prvi pogled videti, da znatno upada tudi zaščita cepiva proti hujšemu poteku bolezni, strokovnjaki na podlagi ustreznih študij, ki so upoštevale tudi posamezne spremenljivke, kot je starost, dokazali, da je ta upad samo navidezen in da je zaščita proti hujšemu poteku bolezni, ki jo nudijo cepiva, znotraj posameznih starostnih skupin še vedno zelo močna.
O pešanju poročajo tudi iz ZDA
Ameriški Center za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC) je medtem včeraj objavil študijo, ki ob prevladujoči razširjenosti različice delta prav tako kaže na upad učinkovitost cepiv Pfizer in Moderna pri preprečevanju okužbe. V študijo je bilo vključenih več tisoč zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v šestih zveznih državah, ki so jih testirali tedensko in ob pojavu simptomov, da bi tako zaznali tako simptomatske kot asimptomatske okužbe. V obdobju med sredino lanskega decembra in sredino aprila letos je bila zaščita 91-odstotna, v tednu do 14. avgusta pa je učinkovitost padla na 66 odstotkov.
Avtorji poročila pri tem opozarjajo, da je treba upoštevati več faktorjev, vključno s tem, da lahko učinkovitost cepiv v vsakem primeru s časom pada ter da ocena o 66-odstotni učinkovitosti temelji na relativno kratkem obdobju preučevanja z malo okužbami. »Čeprav te začasne ugotovitve nakazujejo zmerno zmanjšanje učinkovitosti cepiv proti covidu-19 pri preprečevanju okužbe, ohranjeno dvotretjinsko zmanjšanje tveganja za okužbo poudarja nadaljnji pomen in koristi cepljenja proti covidu-19,« so po poročanju STA zapisali v poročilu. Poudarili so, da so koristi cepljenja v skladu z njihovo študijo v času različice delta še večje, tako v relativnih kot absolutnih številkah ter tako pri preprečevanju okužbe kot hospitalizacij. V skladu z nedavno raziskavo CDC, ki so jo izvedli na bolnikih v New Yorku, zaščita, ki jo cepiva nudijo pred resnim potekom bolezni, na drugi strani ostaja stabilna in še vedno presega 90 odstotkov.
Učinkovitost poživitvenega odmerka
Ker so dokazi o pešanju zaščite, ki jo cepiva zagotavljajo proti sami okužbi, dovolj trdni, mnoge »bogatejše« države v svoje strategije že uvajajo tretji, poživitveni odmerek. Etične dileme o vprašanju »poštenega« razdeljevanja cepiva po svetu bi si zaslužile svoje poglavje, a je Salman Zarka že poudaril, da bodo v Izraelu »poživitveni odmerki postali del življenja.«
»Paradoksalno so trenutno najbolj ranljiva skupina tisti, ki so prejeli dva odmerka cepiva, ne pa še tudi tretjega, saj naokoli hodijo z občutkom, da so zaščiteni, a ne razumejo, da zaščita zoper različico delta s časom upada,« pa je v nedeljo poudaril izraelski premier Naftali Bennett, ki je hkrati napovedal slabih 700 milijonov evrov težko finančno injekcijo v zdravstveni sistem, s katero naj bi podvojili kapacitete na oddelkih za intenzivno nego.
Skratka, v Izraelu je po podatkih ministrstva za zdravje tretji odmerek cepiva prejelo že več kot milijon ljudi, mesec dni po začetku cepljenja s poživitvenim odmerkom pa se že kažejo znaki, da ta učinkuje. V zadnjih desetih dneh namreč že beležijo upad in izboljšanje epidemiološke slike v starostni skupini nad 60 let. Reprodukcijsko število R se je s 13. avgustom začelo zniževati in je že padlo pod 1, kar pomeni, da posamezna okužena oseba povprečno okuži manj kot eno drugo osebo in da epidemija upada. Na to po navedbah izraelskih znanstvenikov v največji meri vpliva cepljenje s tretjim odmerkom, čeprav k upadu najverjetneje prispevajo tudi drugi dejavniki. Po navedbah Erana Segala z inštituta Weizmann so številke sicer še vedno zelo visoke, a je epidemija končno izgubila zagon, kar je najverjetneje posledica »poživitvenih odmerkov, večjega števila ljudi, ki se odločijo za prvi odmerek, in velikega števila tedenskih okužb, morda do 100.000 oseb, ki so zdaj pridobile naravno imunost.« Kar zadeva nove primere težjega poteka bolezni pri starejših od 70 let, je glede na število okuženih v posamezni skupini delež zdaj kar sedemkrat višji pri necepljenih kot pri cepljenih. »Smo optimistični, a zelo previdni,« je dejal minister za zdravje Nitzan Horowitz ter pojasnil, da imajo zdaj na voljo več časa, da se izognejo ponovnemu zapiranju države.
»Covid-19 je tukaj in tukaj bo ostal. Morda bomo morali še mesece, celo leta nositi maske. Ta virus je spremenil svet,« je dejal Zarka, ki tudi v času, ko v Izraelu dnevno beležijo več tisoč novih primerov okužbe, še vedno trdno zagovarja stališče, da se država ne sme več zapirati.
