»V Zaloščah, Dornberku in Prvačini zaradi pozebe letos ni niti ene breskve,« je na novogoriški tržnici povedala branjevka iz spodnje Vipavske doline. Včeraj dopoldne so tam le na eni stojnici ponujali breskve in šle so za med. Po 2,50 evra na kilogram.
»To so naše breskve. Iz Gornjega Cerovega. Pozeba nam je pobrala polovico pridelka. Enako velja za marelice,« je povedala Draginja Komjanc, edina ponudnica breskev na tržnici. Ob devetih zjutraj je imela na voljo le še dva zabojčka sladkih sadežev.
Poleg pozebe še divjad in škodljivci
»Zdaj bi se obirale zadnje sorte. Običajno se sezona zaključi z obiranjem sorte veteran in podobnih sort za predelavo. A breskev letos ni. Z izjemo peščice pridelovalcev na posameznih višjih legah je izplen od pet- do desetodstoten v primerjavi z normalno letino,« je povedal Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Dodal je, da velja podobno za marelice. V Vipavski dolini pridelka preprosto ni, v Brdih ga imajo od 20 do 30 odstotkov glede na povprečno pridelavo. Na celotnem goriškem območju je sicer 150 hektarjev intenzivnih nasadov breskev in 50 hektarjev intenzivnih nasadov marelic. Omenil je, da tudi na spletnih tržnicah ni ponudbe. Kar je, se prodaja neposredno na kmetijah.
»Kaže, da bo nekaj fig in nekaj namiznega grozdja, kar se sadja tiče. Morda bo nekaj jabolk in hrušk, kakija pa ne bo,« je dejal in dodal, da poleg pozebe dodatno škodo povzročajo ptiči in divjad, ki je je vse več, saj tudi divjega sadja ni. Kot da ne bi bilo dovolj, so tu še škodljivci. Breskve, ki so vendarle ostale, so zelo poškodovane zaradi marmorirane smrdljivke.
V dolini ni breskev, višje ponekod so
»Ob normalni letini bi pobrali od deset do dvanajst ton breskev. Že lanska letina je bila slaba zaradi pozebe, letos pa – čista ničla. Breskev ni,« je povedal Franc Živec, ki ima na šempaski gmajni približno hektar velik nasad breskev. Poudaril je, da to pomeni tudi finančni izpad v višini od 10.000 do 15.000 evrov, kar velja le za breskve, ne za ostalo sadje, ki pa ga tudi ni.
»Ljudje kličejo, sprašujejo, a breskev nimamo. Tudi sicer, širše gledano, slovenskega sadja letos ni,« je še povedal in dodal, da za pozebo še vedno niso prejeli nobene pomoči, skrbi pa jih tudi, ali bo zadrževalnik Vogršček, ki ga trenutno sanirajo, prihodnje leto pravočasno popravljen in se bo v njem nabralo dovolj vode za namakanje.
Nekaj več sreče so imeli z breskvami na višjih legah v Brdih. »V ravnini imamo približno hektar breskovih nasadov, kjer so pozne sorte v celoti pozeble, zgodnje sorte na pol hektarja v hribu pa so solidno obrodile,« je dejal Klavdij Peršolja iz Gonjač.
Čas bo pokazal, kaj se izplača gojiti
Kot je dejal Aleksij Mavrič s kmetije Mavrič v Kojskem, so marelice imeli, a so bile poškodbe na sadežih zelo vidne, tako da so šle pretežno v predelavo, za marmelado, nekaj pa so jih vendarle prodali tudi za konzum.
»Količinskega izpada je bilo od 30 do 40 odstotkov zaradi pozebe, v smislu, da se plodovi sploh niso razvili, kar se je razvilo, pa je šlo pretežno za predelavo. Izpad je bil, dohodkovno gledano, 70-odstoten,« je pojasnil.
Tudi pri češnjah je bil izpad dohodka letos 70-odstoten, saj so zgodnje sorte, ki predstavljajo za kmeta največ denarja, v celoti propadle, sezono so rešile kasnejše sorte. »Bojim se, da bodo določene kulture nerentabilne za pridelavo. Skrbno bo treba izbirati lege za določene sorte oziroma se sortno specializirati in zelo premišljeno izbrati, kaj sploh gojiti. Čas bo to pokazal,« je dodal.
Na dva tisoč drevesih le deset marelic
»Na nekaj več kot dva tisoč drevesih je bilo le deset marelic, pa še to so pozobali ptiči oziroma so jih napadle ose,« je letino opisal Peter Marc s Planine nad Ajdovščino, eden večjih pridelovalcev marelic v Sloveniji. Ocenil je, da bo izpad zagotovo nekaj tisoč evrov, pa ne dva ali tri. Marelice sicer prodaja izključno za konzum, zasebnim strankam po vsej Sloveniji.
Prepričan je, da se bodo take razmere ponavljale, da bomo novembra naokrog hodili v kratkih hlačah in kratkih majicah, aprila pa v dolgih hlačah in jaknah.
»Mislim, da smo blizu tega, da bo v Vipavski dolini zmanjkalo volje za ukvarjanje s sadjarstvom,« je dejal in dodal, da gre še najbolje tistim, ki se ukvarjajo s trto, ki je trpežna, ostalo sadje pa je na vse bolj spremenljivo vreme zelo občutljivo.
