Do avgusta so cepivo proti covidu-19 aplicirali skoraj 1,7 milijona Slovencem. Sto petinpetdeset jih je doživelo resne neželene učinke.
Zgodba Ljubljančanke pokaže, da ne ravno. Vsaj v njenem primeru. Zdravstvu za naslavljanje težav z zdravjem, ki jih ima po cepljenju, daje veliko črno piko. Njena izpoved bi pristojnim morala dati misliti, da bi storili vse, kar je v njihovi moči, da ti ljudje ne bi ostali prepuščeni sami sebi.
Najprej k statistiki. Do avgusta so cepivo proti covidu-19 aplicirali skoraj 1,7 milijona Slovencem, pri čemer so zabeležili 155 prijav resnih neželenih učinkov. To je razkrilo zadnje poročilo o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki ga je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V poročilu navajajo, da je bilo s cepivom proizvajalca Pfizer in BioNTech do začetka avgusta opravljenih 1.095.748 cepljenj, od tega je 3950 oseb poročalo o neželenih učinkih. To so bile večinoma splošne težave in spremembe na mestu aplikacije.
V register cepljenja so prejeli 87 prijav o resnih neželenih učinkih. Med njimi je 18 oseb s kroničnimi obolenji umrlo, komisija pri ministrstvu za zdravje pa je v osmih primerih zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav. Obravnavanih je bilo tudi 13 prijav resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V 12 primerih je komisija ugotovila, da povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V enem primeru pa je bila povezava ocenjena kot možna. Šlo je za manjšo možgansko kap, ki bi lahko bila posledica bolezni žilja, bolezni srca ali cepljenja, NIJZ navaja v poročilu.
Kolaps po moderni
Po cepljenju s cepivom Moderne – doslej je bilo s tem cepivom v Sloveniji opravljenih vsaj 176.000 cepljenj – je o neželenih učinkih poročalo 444 oseb. V registru cepljenja so prejeli tudi 14 prijav z resnimi neželenimi učinki, pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti. Pri prvi osebi povezava s cepljenjem ni verjetna, je ugotovila komisija, ki je preiskovala primer, ostala dva primera sta še v fazi preiskave. Prav tako je po cepljenju z moderno v enem primeru prišlo do kolapsa; povezava s cepljenjem je možna. Ostali primeri so še v preiskavi.
S cepivom AstraZenece je bilo doslej po podatkih NIJZ v Sloveniji opravljenih več kot 316.500 cepljenj, prejeli so poročila o stranskih učinkih 3039 oseb. Prejeli so tudi 51 prijav z resnimi neželenimi dogodki. Pri sedmih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju. Pri prvi povezava s cepljenjem ni verjetna, ostali primeri so še v fazi preiskav.
Obravnavanih je bilo tudi 10 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V šestih primerih povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V enem primeru je prišlo do alergijske reakcije, pri čemer je komisija ugotovila, da je povezava s cepljenjem verjetna. Povezava s cepljenjem je možna tudi v primerih parestezije in izgube moči v okončinah ter pri dveh globokih venskih trombozah. Ostali primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Tromboza in smrt
S cepivom Johnson & Johnsona je bilo doslej izvedenih najmanj 71.000 cepljenj, prejeli so poročila o neželenih učinkih od skupno 331 oseb. Med njimi so bile tri prijave z resnimi neželenimi učinki, pri eni osebi je prišlo do smrti zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov. Komisija je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova. Poleg tega so prejeli še dve prijavi neželenih dogodkov, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Šlo je za možgansko kap in vensko trombozo, a sta še v fazi zbiranja podatkov.
Del te statistike je žal tudi mlada Ljubljančanka Sanja, ki se je konec aprila odločila, da se cepi. Prejela je cepivo proizvajalca AstraZenece. »Verjamem v covid-19 in cepivo. Z odločitvijo, da se cepim, sem sprejela tudi dejstvo, da lahko pride do posledic tako kot po vsakem cepivu. Žal sem po tednu dni od prejetja prvega odmerka spoznala, da imam to smolo, saj sem postala ena tistih, ki so konkretno občutili posledice cepiva,« na družbenih omrežjih priča o tem, kar se ji je zgodilo.
Naj počaka, da mine
Imela je bolečine v nogi, celo tako močne, da nekaj dni sploh ni mogla hoditi. Prav tako se ji je v nogi, poleg tega še v roki, pojavljalo mravljinčenje. Poroča o neznosnih glavobolih, ki so jo pripeljali celo na urgenco. Povedala je, da je njen osebni zdravnik vse skupaj vzel zelo resno in ji naredil vse preiskave. Prva težka streznitev pa je sledila na ljubljanski urgenci, na katero je morala zaradi intenzitete težav. »Tam mi je po pregledu zdravnik rekel, da je vse okej; da so težave posledica cepljenja in da mu je žal zame, ker bom od tu dalje prepuščena sama sebi. Nihče se noče ukvarjati s posledicami cepljenja, je še dejal in dodal, da me zato nima kam poslati. Klical je še infektologa, ali me lahko napoti k njim. Ta ga je zavrnil z besedami, da gre zelo verjetno za navzkrižno reakcijo in avtoimuno dogajanje v ozadju, ki je posledica cepljenja. Gospa naj počaka, da mine, se je slišalo. Sestra je prinesla izvid in me poslala domov,« je le del njene naporne zgodbe, ki se še nadaljuje na pregledih, med drugim tudi pri nevrologu, ki je bil sploh slaba izkušnja, s premalo odgovori in spoštljivega odnosa ter preveč izgubljenega pacientovega časa.
Država, zakaj nimaš tega?
»Ne bolijo me najbolj posledice cepljenja, ampak nečloveški odnos, ignoranca, večtedensko/mesečno čakanje na termine,« izpostavlja. Pri zdravnikih ni dobila niti odgovora, ali naj se sploh cepi z drugim odmerkom ali ne. »Ne razumem, da niso sposobni postaviti oddelka, kjer bi se ukvarjali s posledicami cepljenja. Tako bi lahko našli neko rdečo nit posledic in bi nam hitreje in lažje pomagali. Če boš imel težave, boš ostal sam, je dejstvo,« so Sanjine besede razočaranja.
Kdo jih obravnava in kako
Na ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke smo naslovili vprašanja, s katerimi smo želeli preveriti, kdo v zdravstvu ima pod okriljem Slovence, ki so utrpeli stranske učinke, reakcije na cepivo. Ministrstvo za zdravje je bilo v svojem odgovoru (pre)jedrnato. Napisali so samo: »Svoja vprašanja naslovite na NIJZ.« Ta je v nekaj dneh odgovoril in sporočil, da »paciente obravnava izbrani osebni zdravnik. Kontraindikacije za cepljenje proti covidu-19 so sicer izjemno redke – na primer dokumentirana težja alergija na sestavine cepiva (polietilen glikol). Take osebe se lahko posvetujejo z osebnim zdravnikom ali osebjem na cepilnem mestu,« so dejali. Tudi Javna agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke je napisala enako, da se »cepljene v osnovi vodi pri izbranem osebnem zdravniku, ki pa glede na naravo potencialnih neželenih učinkov ustrezno ukrepa oziroma sprejme odločitve o najprimernejši nadaljnji zdravstveni oskrbi«.
Stalno v stiku z novimi informacijami
Zanimalo nas je tudi, kam naj se prizadeti obrne, če se pojavi zapoznela reakcija na cepivo, ne takojšnja. Po naših informacijah je namreč nekaj primerov, ko so se ljudje s težavami po cepljenju, podobno kot Sanja, obračali na osebnega zdravnika in nadalje na specialiste, kjer niso dobili odgovorov, pomoči, težave namreč še vztrajajo, ampak samo: »Če bo slabše, pojdite na urgenco.« Tako javna agencija kot NIJZ sta dejala, naj se ob kakršnihkoli težavah pacient obrne najprej na izbranega osebnega zdravnika, ki bo presodil o nadaljnji obravnavi.
Kaj pa če pride do alergijske reakcije na cepivo na cepilnem mestu? Kdo poskrbi za cepljenega, kakšen je protokol takojšnje in kasnejše obravnave človeka, ki se mu to zgodi? »Za cepljenega poskrbi osebje na cepilnem mestu, ki mora biti za take primere ustrezno usposobljeno (redno obnavljanje znanj iz nujne medicinske pomoči),« je odgovor NIJZ. Pri tem nam pojasnijo, da medicinsko osebje na cepilnih točkah predstavljajo zdravstveni delavci, ki so to izvajali že v preteklosti, zato so pripravljeni, vešči takih urgenc, če pride do njih, saj je protokol ukrepanja ob reakciji na cepivo enak kot pri drugih cepljenjih, so povedali. Glede na to, da cepiva niso stara, je nove informacije o njih in reakcijah treba redno spremljati, zato se medicinsko osebje na cepilnih točkah nenehno seznanja in izobražuje o novostih.
Kot izvemo, izvajalce cepljenja NIJZ sproti obvešča o novostih in posodablja priporočila za cepljenje proti covidu-19. Poleg tega organizira izobraževanja za izvajalce tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Osebje prejme vse informacije, ki so potrebne za zmanjševanje potencialnih tveganj s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem.
