Kljub izvajanju predpisanih ukrepov je virus navzoč v več državah članicah EU.
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV) za razliko od sars-cov-2 na srečo za ljudi in živali ni nevaren, je pa nevaren nekaterim vrtninam in posledično gospodarstvu. Kot nakazuje že njegovo ime, gre za škodljiv virus, ki se ga morajo bati predvsem pridelovalci paradižnika, paprike in feferonov. Pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pridelovalce vrtnin že na začetku aprila opozarjali, naj bodo zaradi možne okuže posebej pozorni pri nakupu semen in sadik paradižnika, paprike in feferonov. Takrat so bile sporne zlasti dobave semena paprike iz Češke, ki je bilo tja uvoženo iz Kitajske. Uprava je takrat pri prejemnikih okuženega semena takoj ustavila premike in odredila uničenje okuženih semen in sadik ter izvajanje obveznih higienskih in drugih ukrepov.
Rezultati laboratorijskih analiz Nacionalnega inštituta za biologijo so zdaj prisotnost virusa vendarle potrdili pri enem od slovenskih pridelovalcev. Dejansko stanje pri pridelovalcu je že začela preverjati uprava UVHVVR.
Nov, nevaren in škodljiv
Pred nekaj leti je bil z uvoženim semenom vnesen v EU, zato je Evropska komisija predpisala nujne ukrepe za preprečevanje vnosa virusa v Unijo in njegovega širjenja znotraj nje. Predvsem je ključno, da pridelovalci izvajajo preventivne higienske ukrepe.
Po navedbah ministrstva so bili vzorci odvzeti v okviru izvajanja nacionalnega programa monitoringa za ugotavljanje navzočnosti virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika. Pojasnili so, da gre za nov in nevaren karantenski rastlinski virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Okuženi plodovi so drobnejši, imajo rumene ali rjave lise in so zgrbančeni. Zato niso primerni za prodajo, posledično lahko nastane velika gospodarska škoda. Rastline zaradi okužbe lahko tudi propadejo, opozarjajo.
Virus se na daljše razdalje prenaša s sadikami in semenom ter plodovi. Med samimi nasadi pa se prenaša s stroji, orodjem, embalažo, rokami, obleko ali kontakti med rastlinami ter tudi z žuželkami. Pri tem poudarjajo, da je virus zelo obstojen in lahko več mesecev preživi v ostankih in odpadkih okuženih rastlin, v tleh ali rastnem substratu, na strojih, orodjih in opremi, na obleki ali embalaži.
Gre za zelo nevarno in neozdravljivo virusno bolezen s hitro dinamiko širjenja, zato je ključnega pomena, da so pridelovalci pozorni na pojav simptomatičnih rastlin v nasadu in ob najmanjšem sumu takoj obvestijo upravo. Zgodnje odkritje navzočnosti virusa je pomembno za uspešno izvedbo ukrepov izkoreninjenja in preprečevanja širjenja bolezni, so izpostavili na ministrstvu.
Več informacij o virusu in ukrepih za preprečevanje njegovega širjenja je na voljo na spletišču UVHVVR.
