Na VHS odvažajo poginule živali v zbiralnico kadavrov in poskrbijo za njihovo neškodljivo uničenje. Opravljajo pomembno delo z vidika varovanja okolja, saj z odstranjevanjem poginulih živali preprečujejo onesnaževanje voda, tal in krme.
Sprva so o odkritju pisali le na družbenih omrežjih, nato pa so obvestili ptujski center za obveščanje. Pod pesniški most, ob katerem bo v okviru izgradnje kolesarke kmalu zrasla še kolesarska brv, so prihiteli gasilci prostovoljnih gasilskih društev Vitomarci in Ptuj, ki so vreče izvlekli na brežino in v njih odkrili množico piščančjih trupel.
150 kadavrov v vrečah od krmil
»Tudi sam sem na Facebooku malo pred tem videl objave sprehajalcev, ki so se zgražali nad videnim. Poginule živali, kakšnih 150 jih je bilo, so bile v več vrečah za umetna gnojila oziroma krmila. Nekaj vreč je voda že odnesla naprej po reki, tudi razpadle so, zato so trupla plavala kar po vodi. Gasilci smo svoje delo opravili, odstranili vse vreče in ostanke, krivce pa naj zdaj poiščejo tisti, ki so za to pristojni. Grozno je, da lahko človeku sploh pade na pamet poginule živali odvreči v vodo,« je bil zgrožen Tomaž Toš, predsednik PGD Vitomarci.
Kot so sporočili s centra za obveščanje, je za kadavre poskrbel veterinarski higienik, o dogodku pa je bila obveščena tudi policija. Zanimalo nas je, kako poteka delo veterinarsko-higienske službe, kako je z obveščanjem in odstranjevanjem domačih ali najdenih poginulih živali in kakšne so obveznosti lastnika oziroma najditelja.
Odvoz poginulih živali je brezplačen
Na veterinarsko-higienski službi (VHS) odvažajo poginule živali v zbiralnico kadavrov in poskrbijo za njihovo neškodljivo uničenje, so nam pojasnili. Služba deluje vsak delavnik od 7. do 15. ure, izven tega časa pa imajo organizirano stalno pripravljenost za nujne odvoze poginulih živali. Nujni primeri se nanašajo na sum na kakšno kužno bolezen ali pa kadavri ovirajo promet na državnih cestah. Na VHS poudarjajo, da opravljajo pomembno delo z vidika preprečevanja širjenja bolezni tako na živali kot na ljudi, saj z odvozom odstranijo vir potencialne okužbe. Prav tako je pomemben vidik varovanja okolja, saj se z odstranjevanjem poginulih živali preprečuje onesnaževanje voda, tal in krme.
»Kot rečeno, smo torej dosegljivi 24 ur, v delovnem času odvažamo vse, zunaj tega samo nujno, če gre za sum ali pojav kužne bolezni, prav tako vedno pridemo, če leži kadaver na cesti, v središču naselja, v bližini vrtca, bolnišnice, šole ali v vodi. Odvažamo na poziv. In povsem brezplačno. Zakaj bi potem nekdo odvrgel za 250 kilogramov piščančjih kadavrov, in to celo v vodo? Tega res ne morem razumeti,« se brezvestnemu dejanju čudi Zdravko Ipša, vodja veterinarsko-higienske službe Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote Maribor-Ptuj.
Neodgovorno dejanje, na srečo brez posledic
Glede na količino poginulih piščancev je na dlani, da je vreče odvrgel rejec. »Kljub temu mi ni jasno, zakaj je to storil, ko pa imamo na VHS čez teden organizirano tudi rutinsko pot po piščančjih farmah, kjer ne sprašujemo, zakaj so piščanci poginili, ampak jih samo odpeljemo. Seveda ne morem dokazati, za čigave piščance gre in kdo je to storil, lahko se samo čudim in rečem, da gre za skrajno neumno, nerazumljivo in neodgovorno dejanje.«
Čeprav veterinarski higienik na farmah torej načeloma ne postavlja vprašanj o vzrokih smrti živali, pa ob večjem poginu vendarle lahko odredi obdukcijo. »S tem želimo izključiti kužne bolezni. V Pesnico odvržene kadavre smo že pregledali, tudi sam sem sodeloval kot patolog, a nismo odkrili ničesar sumljivega. Res pa je tudi, da so piščančji ostanki že tako razpadli, da je ostalo tako rekoč le še perje. Kljub temu groznemu primeru in nevarnosti, da bi lahko močno onesnažil okolje, se to na srečo ni zgodilo, poleg tega v naši bližini tudi ne beležimo nobenih primerov kužnih bolezni,« še pravi Ipša.
