V Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) opozarjajo, da vse tujerodne vrste ogrožajo biotsko raznovrstnost, a so pri tem na različnih območjih razširjene različne vrste. »In za konkretno območje so potem te najbolj ogrožajoče,« so nam odgovorili. V včerajšnji delovni akciji na Bobovku v bližini Kranja so odstranjevali predvsem kanadsko in orjaško zlato rozgo ter enoletno suholetnico, ki so na tem območju najpogostejše.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za odstranjevanje tujerodnih vrst na leto nameni od 400 do 500 tisočakov, kolikor znašajo proračuni financiranja javnih zavodov, specializiranih za izvajanje ukrepov. Pri tem niso upoštevana sredstva, pridobljena v okviru različnih projektov, ki se financirajo iz evropskih sredstev. Kot smo izvedeli, velik delež namenijo tudi občine, a včeraj glede tega še nismo prejeli odgovorov.
Tujerodne rastline, ki jih izpostavljamo, so vse na seznamu vrst, katerih gojenje in prodaja sta na območju EU prepovedana. Če jih prodajate, vam bo okoljski inšpektorat to za zdaj le prepovedal. »Pripravljamo pa tudi nacionalni predpis, ki bo podrobneje opredelil postopke nadzora in kazenske določbe v zvezi s tem,« so odgovorili z MOP.
Kudzu
Za to vzpenjavko je značilna izredno hitra rast, v enem dnevu lahko zraste tudi do 18 centimetrov. Prinesli so jo iz JV Azije, a pri nas še ni močno razširjena. Najbližje Sloveniji je prisotna v Italiji in Švici. Največ težav z njo pa imajo v ZDA, kamor so jo prinesli konec 19. stoletja kot okrasno in krmno rastlino. Ker povečuje količino dušika v prsti pa tudi v ozračju, lahko povzroča težave z dihanjem, če je močno razširjena.
Tudi zato so jo v ZDA namerno sadili na degradiranih zemljiščih, da bi preprečili erozijo prsti. Rastlina se rada vzpenja na električne drogove in žice, s katerih jo je treba odstranjevati. S tem pa povzroča veliko ekonomsko škodo. Tudi zato so na kudzu posebej pozorni tako na MOP in ZRSVN.
Orjaški dežen
Če bi si zamišljali apokalipso, v njej ne sme manjkati orjaški dežen, ki je kakor pošast iz znanstvenofantastične distopije. Rastlina zraste do tri metre visoko, njeno odstranjevanje pa je izjemno težavno, saj ga je treba s prekopno lopato odstraniti s koreninskim spletom. Pri tem moramo biti močno zaščiteni, saj je deženov mleček fototoksičen. Ob stiku mlečka z očmi skoraj gotovo oslepimo, ob stiku z kožo, ki je nato izpostavljena soncu, pa nastajajo razsežne kemične opekline.
Pri nas še ni močno razširjen, druga zgodba pa je Rusija, kjer je v nekaterih pokrajinah prerasel že 40 odstotkov obdelovalnih površin. Prav od tam se je razširil, saj so sovjetski znanstveniki v tej rastlini s Kavkaza sprva videli magično krmno rastlino za govedo. Ko se je izkazalo, da tako krmljeno govedo postaja neplodno, mleko pa grenko, so rastlino nehali gojiti. Zares se je razrastel po kolapsu Sovjetske zveze.
Pri nas je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pobegnil iz ljubljanskega botaničnega vrta, kjer so ga gojili kot okrasno rastlino.
Ambrozija
Najbolj znana in razširjena tujerodna vrsta pri nas je gotovo ambrozija, ki je težko prepoznavna, ko ne cveti. V času cvetenja pa ima značilne rumene cvetove. Tudi zaradi tega so jo sadili kot okrasno rastlino. Zelo je razširjena ob cestah, zadnja leta se kot plevel pojavlja tudi med koruzo.
Njen pelod je močno alergen in kot vetrocvetka ga tudi hitro širi, zato biovremenske napovedi tudi redno opozarjajo, kdaj je čas njenega cvetenja.
Izkušnje z njenim odstranjevanjem so precej slabe, velja tudi posebna odredba, po kateri se ambrozija z zemljišča odstranjuje na stroške lastnika. Njeni plodovi so pogosto primešani ptičji hrani, zato priporočajo vsakoletne skrbne preglede okoli ptičjih krmilnic.
Sirska svilnica
Sirska svilnica imenu navkljub prihaja iz Severne Amerike, od koder so jo prinesli kot medonosno in okrasno rastlino. Rada se naseli na degradiranih območjih, tudi na posekah ali v redkejših nasadih dreves. S svojimi širokimi listi vpliva na spremembo mikroklime. Dokazan je njen vpliv na talne členonožce.
Pojavlja se predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji, zanjo velja prepoved gojenja in vnašanja.
Japonski dresnik
Uvrščen je med sto najbolj invazivnih rastlin sveta, zanj velja, da lahko ob nekontroliranem razraščanju zniža ceno zemljišča, saj korenine požene več metrov globoko. Korenike se prebijejo tudi prek pet centimetrov debele plasti asfalta, in če ga ne boste zatirali, bo zašel celo v zidane objekte.
Najpogosteje ga najdemo ob cestah in železnicah ter ob vodnih virih. Odstranjevanje je izjemno težavno in dolgotrajno, saj se obnovi tudi iz najmanjšega koščka korenike. Najučinkovitejše je redno košenje in izkopavanje, pri čemer moramo biti previdni, kam ga odvržemo, saj se iz odpada hitro obnovi in znova zasadi. Med kemičnimi načini je dokazano učinkovito injiciranje herbicidov v stebla, a tudi ta proces je treba ponavljati.
