Novice Svet24

Po informacijah Necenzurirano.si ima namreč NIJZ vse večje težave z zagotavljanjem denarja za tekoče delovanje. Njegov direktor Milan Krek je vodilnim uslužbencem pretekli teden razkril, da bodo zaposleni covid dodatke za maj v najboljšem primeru dobili 6. avgusta. Nanje bodo torej čakali najmanj dva meseca. Na NIJZ naj bi imeli težave tudi z zbiranjem sredstev za izplačilo regresa. To breme naj bi prelagali na nekatere dobavitelje, ki naj bi že od marca letos čakali na plačilo računov.

Covid-19 Sledilnik

Zakaj NIJZ zmanjkuje sredstev, uradno ni znano. Na sedežu NIJZ v skoraj tednu dni na vprašanja novinarjev Necenzurirano.si niso odgovorili. Krek naj bi se pred zaposlenimi branil, da je za pomanjkanje sredstev krivo ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Tam naj bi odlašali s plačilom računov, zaradi česar naj bi NIJZ dolgovali že okoli 1,7 milijona evrov.

Krek s Poklukarjem v slabšem odnosu kot z Janšo

Kako je mogoče, da denarja za potrebe NIJZ ni v obdobju, ko je država med epidemijo izplačala že za več kot 750 milijonov evrov kriznih dodatkov, rekorder pa je prejel skupno kar 70.000 evrov? Na ministrstvu na vprašanja že od četrtka ne odgovorijo. Po informacijah Necenzurirano.si se je Poklukar med epidemijo odločil problematizirati finančno poslovanje NIJZ, ki mu zaradi kadrovske stiske in omejenih zmogljivosti že v začetku drugega vala ni uspelo slediti stikom okuženih. 

Še leta 2014 je imel NIJZ okrog 400 zaposlenih, danes pa jih ima skoraj 200 več. Toda NIJZ, v okviru katerega delujeta državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki (Svit) ter presejalni program za kronične nenalezljive bolezni, je v tem času nase prevzel številne dodatne aktivnosti. Leta 2015 je v celoti prevzel upravljanje projekta informatizacije slovenskega zdravstva (eZdravje), leta 2019 pa celotno koordinacijo centrov za duševno zdravje. 

Krek naj bi se pred zaposlenimi na NIJZ branil, da je za pomanjkanje sredstev krivo ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Tam naj bi odlašali s plačilom računov, zaradi česar naj bi NIJZ dolgovali že okoli 1,7 milijona evrov.

Po besedah virov je Poklukar že prej, ko je bil generalni direktor UKC Ljubljana, v pogovorih o financiranju zdravstva v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjal na nepotrebnost nekaterih preventivnih programov NIJZ. Menil je, da bi bilo državni denar bolj smiselno preusmeriti drugam. Tudi sicer je bil Milan Krek v boljšem odnosu s premierjem Janezom Janšo, ki je pred Poklukarjem začasno vodil ministrstvo, kot pa z aktualnim ministrom za zdravje.

Lani je delovanje NIJZ na glavo obrnila epidemija covid-19. NIJZ se je znašel v prvi bojni liniji epidemije covida-19. Njegovi zaposleni tako pomagajo vladi pri pripravi ukrepov za omejevanje okužb, informacij za državljane in tudi navodil za izvajanje posameznih dejavnosti. Preverjajo in tolmačijo zadnje znanstvene ugotovitve o novem koronavirusu. Imajo tudi eno ključnih vlog pri organizaciji in promociji cepljenja. 

Bodo morali pri Kreku spet zalagati denar?

Epidemiološka služba NIJZ ima sicer ključno vlogo v prvi fazi epidemije, a ima precej omejene zmogljivosti. Na vrhuncu drugega vala so na NIJZ opozarjali, da delo epidemiološke službe opravlja le 27 epidemiologov. 

Kljub temu so se na pragu četrtega vala znašli v težkem likvidnostnem položaju. Že v kratkem bodo morali poravnati nove, visoke račune. V skladu z zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga v začetku meseca sprejeli poslanci, morajo vzpostaviti »nujni operativni center za epidemiološke preiskave«. S tem bodo nadgradili zmogljivosti epidemiološke službe, zadolžene za iskanje oseb, ki so prišle v stik z okuženimi.

Samo v letošnjem letu bodo imeli na NIJZ zaradi tega po ocenah za več kot tri milijone evrov dodatnih stroškov, saj bodo med drugim morali najeti in izobraziti številne dodatne delavce v klicnem centru. Po informacijah Necenzurirano.si na ministrstvu pričakujejo, da bo nujni operativni center začel delovati v prvi polovici septembra, ko se zaradi konca počitnic in začetka šolskega leta pričakuje skokovito rast števila okužb z novim koronavirusom. Toda po informacijah Necenzurirano.si pogodba med NIJZ in ministrstvom za zdravje sploh še ni sklenjena. To pomeni, da bi morali na NIJZ znova zalagati sredstva.

Epidemiološka služba NIJZ ima sicer ključno vlogo v prvi fazi epidemije, a ima precej omejene zmogljivosti. Na vrhuncu drugega vala so na NIJZ opozarjali, da delo epidemiološke službe opravlja le 27 epidemiologov. »Ob precej okrepljenih kadrovskih kapacitetah za izvajanje epidemiološkega preiskovanja bi NIJZ lahko opravil iskanje stikov pri 300 (okuženih, op. p.) osebah na dan,« so poudarili. Na NIJZ so sicer visoko rizičnim stikom spet začeli slediti sredi junija, ko je tedensko povprečje dnevno potrjenih okužb padlo na 112 in je bilo aktivno okuženih le še okoli 2200 ljudi. Za primerjavo, v začetku januarja je bilo desetkrat več aktivnih okužb, trenutno pa jih je nekaj manj kot 900.