Je bil Karl Erjavec v času lanske vrnitve na domačo politično sceno tarča pritiskov svojega zeta Andreja Marčiča? Se je tudi zaradi tega razplamtel spor med Marčičem in njegovo soprogo Evo Erjavec? In zakaj je Marčič v istem času z Janševo vlado sklenil milijonska posla?
V slovenski javnosti v zadnjih dneh odmeva zgodba o zasebnih težavah znanega podjetnika Andreja Marčiča in njegove soproge Eve Erjavec. Danes razkrivamo, da je do njih prišlo tudi zaradi Marčičevih pritiskov na njenega očeta Karla Erjavca, nekdanjega prvaka stranke Desus in kandidata za mandatarja levosredinske vlade.
Lani jeseni, ko je Erjavec prevzel vodenje stranke, je namreč Marčič na vsak način želel, da Desus ostane v vladi Janeza Janše, Erjavec pa prevzame eno od ministrstev. To nam je danes potrdila Eva Erjavec. V istem času je Marčičevo podjetje Integralis od generalnega sekretariata vlade dobilo dva posla, skupaj vredna 1,4 milijona evrov. Kronologija dogajanja in pogovori z več sogovorniki nakazujejo sume, da je šlo v ozadju za poizkuse političnega trgovanja z Erjavcem in glasovi stranke Desus za obstoj vlade.
Ko se Erjavec vrne, dobi Marčič dva posla
Marčič je lastnik in direktor IT-skupine Marand. Podjetje je v zadnjih 20 letih skupaj s povezanimi družbami z državo ustvarilo več kot 100 milijonov evrov prihodkov. Gre za enega največjih dobaviteljev v slovenskem zdravstvu. Še več denarja so mu prinesli posli z državnimi podjetji. Eno od njih je Telekom Slovenije, kjer je bil Marand več let eden najpomembnejših dobaviteljev – najizraziteje v času prve vlade Janeza Janše, s katerim Marčič po trditvah naših virov tudi zasebno prijateljuje. Posebna revizija, ki jo je opravil Deloitte, je pozneje ugotovila, da je bil vsaj eden od teh poslov sporen. Med tretjo Janševo vlado pa je bil Marand skupaj s Telekomom v konzorciju, ki se je potegoval za posel z e-vinjetami, na katerem je bil uspešnejši slovaški Skytoll.
Septembra lani so izbruhnile informacije, da se Marčičev tast Karl Erjavec vrača na domačo politično sceno, ki jo je osem mesecev pred tem zapustil po porazu na kongresu Desusa. V istem času je generalni sekretariat vlade, ki ga je takrat vodil Božo Predalič, objavil dva razpisa, na katera se je kot edini ponudnik prijavilo Marčičevo podjetje Integralis. Šlo je za celovito prenovo podatkovnega centra in nadgradnjo sistema za varnostno arhiviranje. Razpis za prvega je vlada objavila 22. septembra, za drugega pa 6. oktobra. Na isti dan je postalo jasno, da se na čelo Desusa vrača Erjavec. Tudi uradno je namreč soglašal s kandidaturo za predsednika stranke na njenem kongresu.
Eva Erjavec: »Mož je pritiskal name v zvezi s politiko«
Prvo pogodbo je Marčič podpisal 2. novembra, drugo pa 20. novembra, tri tedne pred kongresom Desusa, na katerem je kandidiral Erjavec. Takrat še ni bilo znano, kakšne politične načrte ima Erjavec in ali želi Desus odpeljati iz koalicije. Več virov nam je zatrdilo, da je Marčič v tem času pritiskal na Karla Erjavca in njegovo hči, da mora Desus ostati v Janševi vladi, Erjavec pa mora postati minister. To nam je potrdila tudi Eva Erjavec. »Mož je resnično vršil pritiske name v zvezi s političnimi odločitvami, vendar o podrobnostih ne želim govoriti,« nam je pojasnila Eva Erjavec. V tem obdobju se je Marčič potegoval tudi za posel z e-vinjetami. Karl Erjavec izjav ne želi dajati.
Medtem ko je pritiskal na Erjavca, naj ostane v Janševi vladi, je Marčič z njo delal posle. Konec oktobra je Predalič že podpisal odločitev, da prenovo podatkovnega centra odda Integralisu, sicer edinemu ponudniku. Le nekaj dni pozneje je Integralis edini oddal ponudbo tudi za nadgradnjo varnostnega arhiviranja. Prvo pogodbo je Marčič podpisal 2. novembra, drugo pa 20. novembra, tri tedne pred kongresom Desusa, na katerem je kandidiral Erjavec.
Kot je znano, je Erjavec takoj po prevzemu vodenja Desusa sporočil, da stranka zapušča vlado, sam pa je postal kandidat za mandatarja Koalicije ustavnega loka (KUL). Toda celotno dogajanje na obeh razpisih generalnega sekretariata vlade nakazuje, da je zrelo za obravnavo pristojnih institucij, saj izpolnjuje nekatere znake politične korupcije.
Kaj vse je sumljivo pri obeh razpisih
V vladi so se namreč oba razpisa odločili objaviti čez noč, in to tik pred izbruhom drugega vala epidemije covida-19. Za oba projekta, ki ju je dobil Marčič, takrat sploh niso imeli na voljo sredstev. Denar za izplačilo skoraj milijona evrov, ki jih je prejelo podjetje Integralis za okoli milijon evrov vredno prenovo podatkovnega centra, je generalni sekretariat od vlade dobil šele konec oktobra, ko je vlada potrdila prerazporeditev drugih postavk.
Zakaj se je vlada sploh odločila za prenovo centra? »V sistemu se obravnavajo vsa gradiva, ki zahtevajo odločitev vlade, zato ga uporabljajo vsi organi državne uprave. Na tej infrastrukturi se bo izvajala tudi ključna programska oprema za organizacijo dogodkov in akreditacije v času predsedovanja Svetu EU v letu 2021,« je vlada takrat utemeljila prerazporeditev sredstev. Tudi sistem za varnostno arhiviranje so se po lastnih besedah odločili nadgraditi zaradi preprečitve njegovega morebitnega izpada med predsedovanjem.
Na oba razpisa se ni prijavil nihče od ostalih konkurentov, čeprav je pred tem na predstavitev podrobnih tehničnih specifikacij naročila prišlo več ponudnikov. Morebitni zainteresirani ponudniki so imeli za oddajo ponudb v obeh primerih na voljo manj kot mesec dni. Podjetje je plačilo za oba posla dobilo že naslednji mesec po dobavi, in to na isti dan (28. decembra), ko je Erjavec napovedal nov krog pogovorov z voditelji opozicijskih strank.
Pri večjem, milijonskem razpisu za celovito prenovo podatkovnega centra je nekatere ponudnike zmotil razpisni pogoj, da se morajo obvezno udeležiti informativnega dneva, sicer njihova ponudba ne bi bila upoštevana. Informativni dan je bil 25. septembra, le tri dni po objavi javnega naročila. Vsaj en delovni dan pred udeležbo pa so morali predložiti določena dokazila. Kdor torej za razpis vnaprej ni vedel, je imel za pripravo na voljo le 48 ur.
Kako je Marčič dobil prvi posel z vlado
16. september – Generalni sekretariat vlade je sprejel sklep o začetku postopka za nadgradnjo sistema za varnostno arhiviranje, v katerem je določil predmet, vrsto postopka, ocenjeno vrednost, predviden vir sredstev za financiranje in terminski načrt javnega naročila. Izbral je tudi strokovno komisijo, ki je uradno vodila postopek.
22. september – Objavljeno je bilo obvestilo o javnem naročilu.
25. september – Generalni sekretariat organizira informativni dan, na katerem je predstavil podrobne tehnične specifikacije naročila. Udeležijo se ga štirje interesenti: Integralis, d. o. o., S&T Slovenija, d. d., Beyond Semiconductor, d. o. o., in SRC, d. o. o.
19. oktober – Rok za oddajo ponudb, ki jo odda le Integralis, d. o. o. Vrednost: 938.000 evrov.
28. oktober – Generalni sekretariat sprejme odločitev o oddaji naročila.
2. november – Generalni sekretar Božo Predalič podpiše pogodbo s podjetjem Integralis, d. o. o.
8. december – Karl Erjavec postane predsednik Desusa.
28. december – Podjetje Integralis dobi v celoti plačano naročilo.
Kako je Marčič dobil drugi posel z vlado
2. oktober – Generalni sekretariat vlade je sprejel sklep o začetku postopka za izbiro izvajalca celovite prenove podatkovnega centra in o imenovanju strokovne komisije, ki vodi postopek.
6. oktober – Objavljeno je bilo obvestilo o javnem naročilu.
14. oktober – Generalni sekretariat organizira informativni dan, na katerem je predstavil podrobne tehnične specifikacije naročila. Udeležita se ga dva interesenta: Nil, d. o. o., in Integralis, d. o. o.
2. november – Rok za oddajo ponudb, ki jo za sklop 2 (prenova podatkovnega centra) odda le Integralis, d. o. o., za sklop 1 (zamenjava glavnih stikal) pa le podjetje Nil, d. o. o.
20. november – Božo Predalič podpiše pogodbo s podjetjem Integralis, d. o. o. Vrednost: 395.000 evrov.
8. december – Karl Erjavec postane predsednik Desusa.
Kot že omenjeno, Karl Erjavec izjav ne daje. Iz politike se je znova umaknil letos spomladi, ko ga na glasovanju ob konstruktivni nezaupnici Janševi vladi niso podprli poslanci Desusa. Danes je zaposlen v Iskratelu.
Andrej Marčič je lastnik štirih podjetij (Aequalis, Integralis, Marand in Marand plus+), ki imajo v lasti večje premoženje, ki ga dejansko uporablja on osebno: več jaht Brioni, zasebno letalo in velik vozni park luksuznih avtomobilov Mercedes GLS in BMW. Jahte so bile izdelane v podjetju Vanda Yachts, katerega lastnik je bil Marčič, partner pa znani lobist Božo Dimnik. Njegova hči je Diana Dimnik, lastnica podjetja Medis, velikega dobavitelja slovenskega zdravstva. Z IT na področju zdravstva se od lani ukvarja podjetje Better, eno od treh, na katere se je razdelilo podjetje Marand Inženiring.