Če se te dni odpravljate na hrvaško obalo, vsekakor ne pozabite napolniti rezervoarja z gorivom še na tej strani meje. Po podatkih, ki jih beleži Avto-moto zveza Slovenije, boste namreč na hrvaških bencinskih servisih za liter neosvinčenega motornega bencina 95 plačali tudi za 12 odstotkov več. Razlika je pri dizlu manj opazna, a kljub temu občutna. Ker tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vlada ne regulira več cen goriv, gre samo za najboljše približke cen, a v povprečju boste za to, da napolnite 50-litrski rezervoar, pri južnih sosedih odšteli devet evrov (neosvinčeni 95) oziroma štiri evre (dizel) več. Cene pogonskih goriv naraščajo in Slovenija in Hrvaška pri tem nista izjemi.
Ponudba in povpraševanje
Liberalizacija cen goriv, za katero se je aktualna slovenska vlada odločila septembra lani, ponudnikom omogoča, da prosto določajo cene pogonskih goriv. Če so prvi tedni liberalizacije prinesli celo rahlo pocenitev litra goriva, pa odtlej beležimo rast cen, kar pripelje do ugotovitve, da ceno bolj kot vodstva energetskih podjetij določa globalni trg nafte. Ta je v začetku globalne pandemije marca in aprila lani izkusil enega največjih šokov, ko se je tako rekoč čez noč globalno povpraševanje za nafto in naftnimi derivati sesulo, temu pa so sledile tudi cene. Še preden se je proizvodnja lahko prilagodila novi realnosti, so se naftna podjetja prvič znašla v situaciji, ko je za kratek čas cena njihovega proizvoda padla celo pod ničlo, saj na trgu preprosto ni bilo dovolj kupcev. Po uvodnem šoku so se države izvoznice nafte dogovorile, da se prilagodijo razmeram in bistveno zmanjšajo proizvodnjo.
Kratkotrajna panika
Z letošnjim ponovnim odpiranjem gospodarstev in povečano potrošnjo se povečujejo tudi proizvodne zmogljivosti, a zadnji spor med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati grozi, da bo ustavil to rast, s čimer bi lahko pognal cene nafte – in goriv – v nebo. Kako je to videti v praksi, smo lahko videli v torek, ko je zaradi propadlega sestanka Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+) na trgu nastopila panika, že tako naraščajoče cene nafte (samo od začetka leta so zrasle za več kot 50 odstotkov) pa so dodatno poskočile in dosegle najvišje vrednosti v zadnjih treh letih. Sprti državi, ki sta hkrati največji izvoznici v tem kartelu držav, se po poročanju Reutersa nista uskladili niti glede datuma naslednjega sestanka.
Nejasna usoda
Kljub vsem zapletom se zdi, da se je cena v sredo vendarle nekoliko stabilizirala, a srednje- in dolgoročne posledice teh nesoglasij niso jasne. Kot poroča STA, bi po eni strani lahko bila prihodnja ponudba surove nafte premajhna, da bi zadostila naraščajočemu povpraševanju, po drugi strani pa bi lahko prišlo do neusklajenega delovanja OPEC+. V tem primeru bi se ponudba lahko znatno povečala, s čimer bi se tudi ustavila skokovit rast cen. Ob vsem tem nad trgom visi stalna in zelo resna grožnja novih zapiranj zaradi novih različic koronavirusa. Potrošniki bodo v tem primeru z zanimanjem opazovali, ali bodo ponudniki pogonskih goriv na liberaliziranem trgu v enaki meri sledili pocenitvam nafte, tako kot sledijo njenim podražitvam.
