Že zadnji dve letini, lanska in predlanska, sta bili slabi, letošnja pa je z eno besedo katastrofalna, pravi Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali iz Apač v občini Lovrenc na Dravskem polju. »Nekaj podobnega se je dogajalo tudi leta 2014, ki je doslej veljalo za rekordno slabo, a so nas takrat reševale vsaj nekoliko višje temperature in smo si lahko pomagali s proizvodnjo matic, kar pa zdaj v takšnem mrazu, kot smo ga beležili, ni bilo mogoče.«
Zaradi vročine lahko nektar izhlapi
Zaradi nenehnega deževja in nenavadno nizkih temperatur so čebele lačne, kajti njihove prve spomladanske paše so tako rekoč povsem izpadle. »Na Štajerskem je bilo na začetku nekaj malega paše na češnjah, nato je akacija v celoti pomrznila, zelo slabo je bilo letos z oljno ogrščico. Tudi cvetličnega medu ne bo skoraj nič, a to je že tako težava stalnica, saj kmetje travnike prehitro kosijo in se čebele ne morejo pasti.«
Dokler namreč temperature ne presežejo 30 stopinj, se za občutljive cvetove kostanja ni bati. »Če pa se nam zgodi vročinski val, bo sonce cvet dobesedno skurilo, nektar bo izhlapel, cvet se bo posušil in odpadel, s tem pa za čebele spet ne bo hrane. Zaradi izpadlih paš jim zdaj poskušamo pomagati in jih intenzivno krmimo, a kaj ko sladkor ne more enakovredno nadomestiti nektarja. Ne preostane nam drugega kot dodajanje sladkorja in upanje, da ne bodo umrle od lakote.«
Polna usta leporečja, pomoči od nikoder
Bali ocenjuje, da bo izplen medu iz prvega dela sezone manjši od 80 do 100 odstotkov, a si kakšne omembe vredne pomoči s strani države ne obeta. »Že leta zaman opozarjamo, da smo čebelarji del kmetijstva in da je skrajni čas, da se nas enakovredno vključi vanj. Ko kmeta prizadenejo suša, poplave, pozeba, toča …, je upravičen do odškodnine. Tudi čebelarji smo povsem odvisni od vremena in nimamo nobene možnosti zaščite čebel, a nas država očitno ne jemlje dovolj resno, saj se nič ne spremeni. In to kljub temu, da imamo polna usta o zavedanju pomena opraševalcev. To so vse leporečja, ki se končajo tisti trenutek, ko bi morala nastopiti solidarnost. Mnogi čebelarji imajo takega odnosa počasi dovolj.«
Več tujega medu nedoločljivega izvora na trgovinskih policah ...
»Vemo, kdo so glavne proizvajalke medu v svetu, le da izvor ni označen na kozarcih v trgovini. Ena od teh je Latinska Amerika, kjer imajo zemljo multinacionalke in pridelujejo poceni hrano z uporabo GSO ter z veliko škropljenja s pesticidom glifosatom, ki se nalaga v zemlji in skozi rastlino celo pride v med. Naši trgovci se temu medu izogibajo, saj lahko uprava za varno hrano hitro najde ostanke pesticidov v medu in zahteva njegov umik s polic,« je povedal Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji pri Čebelarski zvezi Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia.
***TEMPLEJT: Freestyle (na strani 21 še en kratek pr-500 znakov) SIV OKVIRČEK: ODVISNI OD VREMENA Čebelarji ne pomnijo tako slabe sezone, kot je letošnja: najprej so pomrznili sadno drevje in akacija, slabo je bilo tudi s pašo oljne ogrščice in travniškega cvetja, zato zdaj vse upe polagajo v cvetenje kostanja in lipe. SLIKA 1 (med.jpg): V normalni letini v Sloveniji pridelamo 1700 ton medu, potrebujemo 4000 ton. SLIKA 2 (Peter Kozmus): Dr. Peter Kozmus***
