Marjan Dikaučič si želi pospešiti postopke za gradnjo nove sodne palače, nadaljevati gradnjo novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevanti posodabljanje informacijskih sistemov pravosodnih organov.
Po odstopu Lilijane Kozlovič s položaja ministrice za pravosodje je stranka SMC kot njenega namestnika ponudila Marjana Dikaučiča, širši javnosti neznanega stečajnega upravitelja iz Slovenske Bistrice. Sodeč po predstavitvi, ki jo je imel pretekli teden na matičnem odboru, torej odboru za pravosodje, naj bi bila njegova prioriteta ureditev stečajne zakonodaje. Glede na vse, kar se je v zadnjem letu dogajalo v resorju pravosodja, so njegove prioritete zagotovo presenečenje. Laiki bi pričakovali, da se bo lotil reševanja situacije z evropskimi tožilci, zaradi katere naša država spet izgublja ugled v Evropi. O tej temi se Dikaučič na zaslišanju sploh ni želel izreči. Prav tako še vedno, že več mesecev, na imenovanje čakajo štirje okrajni, trije okrožni ter trije vrhovni državni tožilci. Tudi o tem Dikaučič ni povedal nič.
Pričakovanja in realnost
Brez upanja na uslišanje so, kot kaže, tudi pričakovanja, da bi morebitni novi pravosodni minister nagovoril kadrovsko stisko sodišč, tožilstva in tudi zavodov za prestajanje kazenskih sankcij. Na njegovem seznamu prednostnih nalog bi pričakovali tudi načrt digitalizacije sodstva, ki še vedno v večini primerov deluje popolnoma analogno. A videti je, da v preostalih mesecih, kolikor jih do naslednjih rednih ali izrednih volitev ostane vladi Janeza Janše, naslednji minister ne bo premikal gora. Med svojimi prioritetami je na zaslišanjih v državnem zboru naštel: pospešitev postopkov za gradnjo nove sodne palače, nadaljevanje gradnje novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevanje posodabljanja informacijskih sistemov pravosodnih organov. Prednostno namerava tudi nadaljevati opremljanje sodišč z avdio- in videosistemi. Dodal je, da bi zmanjšal število sodnikov in povečal število sodnega osebja.
Breme preteklosti
Kot smo že poročali na dan njegove predstavitve, kandidat za ministra nosi kar težko breme preteklosti, saj je prav on eden tistih, ki so svojimi ravnanji izkoriščali luknje v obstoječi stečajni zakonodaji. Kot so poročali kolegi s portala Necenzurirano.si, je bil vpleten v najmanj dve zgodbi, v katerih so podjetja pristala v rokah slamnatih lastnikov. Med letoma 2012 in 2017 je bil direktor podjetja SCL, ki je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov. Ko je Dikaučič odšel s položaja direktorja, ga je zamenjala državljanka Ukrajine Olena Holiuk, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora. Danes je podjetje SCL brez bančnega računa in ima za več deset tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. Med letoma 2013 in 2016 je Dikaučič vodil tudi družinsko podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev. V istem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov. Kmalu zatem, ko je Dikaučič odšel s položaja direktorja, je podjetje Prevozi Žižek zašlo v težave in končalo v stečaju. Več deset upnikov je prijavilo za okoli 1,3 milijona evrov terjatev, med njimi je tudi Furs, ki so mu Prevozi Žižek ostali dolžni več kot 200 tisoč evrov.
Viseč parlament
Za potrditev Marjana Dikaučiča mora koalicija zbrati glasove večine navzočih poslancev.
Kot se je v državnem zboru že večkrat izkazalo, dejanja in besede ministrskega kandidata niti nimajo teže, saj je ministrska funkcija odvisna zgolj od razmerja političnih moči v parlamentu. O tem, kako se bo razpletlo današnje glasovanje, lahko le ugibamo. Koaliciji namreč relativno lahko uspeva skozi državni zbor pripeljati številne zakonske predloge, zatika pa se ji pri »velikih temah«. Kot je znano, so se morali odpovedati zamenjavi predsednika parlamenta Igorja Zorčiča, saj jim ni uspelo zagotoviti potrebnega 46. glasu. Za imenovanje pravosodnega ministra bo potrebna zgolj navadna večina navzočih poslancev, očitno pa bodo spet odločali glasovi stranke Desus in poslancev manjšin. Že glasovanje na odboru je bilo zelo tesno; Dikaučiča je ob predstavitvi podprlo sedem poslancev, šest pa jih je glasovalo proti. Če vladi ne bi uspelo imenovati novega ministra, bi to pomenilo zelo velik korak k predčasnim volitvam. A za to bi morali tokrat poslanci, ki se zadnje tedne izogibajo opredelitvam in se vzdržujejo glasovanja, pritisniti tipko proti.
