Predlagane rešitve, ki jih je ministrstvo za delo danes dalo v javno razpravo, naj bi omogočile, da bi bila socialnovarstvena ureditev bolj pregledna, a hkrati tudi bolj učinkovita, tako da bi rešitve v njej dosegle svoj namen. Podoben cilj imajo rešitve, ki so prav tako v javni razpravi od danes in se nanašajo na družine in trg dela.
Po predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela bi bila brezposelna oseba lahko v programe javnih del skupno vključena največ štiri leta. Po veljavni zakonodaji je namreč lahko vključena eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko znova vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del in najdlje še za eno leto, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedali na današnjem spletnem srečanju z novinarji. Podrobnosti pa bo v petek na novinarski konferenci predstavil minister Janez Cigler Kralj, so napovedali.
Z namenom, da bi se brezposelni čim prej vključil na trg dela, naj bi se spremenila definicija primerne zaposlitve. Primerna zaposlitev naj bi bila po novem tudi zaposlitev, ki ustreza največ dve ravni nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, a ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Po veljavni definiciji je primerna zaposlitev tista, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev.
Materialni položaj družine bi se po novem ugotavljal zgolj na podlagi dohodkov
Socialnovarstveno področje zadevata predloga sprememb zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialno varstvenih prejemkih. Postopek priznavanja pravic iz javnih sredstev naj bi bil bolj enostaven. Materialni položaj družine, na podlagi katerega se priznavajo letne pravice, ki so pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, kosila in malice, se danes ugotavlja na podlagi premoženja in dohodkov družinskih članov. Ker pa je vpliv premoženja na priznanje posamezne pravice majhen, naj bi se materialni položaj družine po novem ugotavljal zgolj na podlagi dohodkov.
Pravila za upoštevanje dohodka naj bi poenostavili, tako da bi se primarno upošteval materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, torej praviloma dohodninske odločbe, izjemoma pa dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bila vloga vložena.
V dohodek pa se ne bosta vštevala kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo do višine minimalne plače. Upravičenec bo lahko tudi zaprosil za nov izračun, če bo prišlo do bistvenega poslabšanja njegovega gmotnega položaja.
Zaradi neupoštevanja premoženja in spremenjenih pravil za upoštevanje dohodka bodo imeli upravičenci lahko boljšo odmero pravic, denimo višji otroški dodatek oz. državno štipendijo.
Otroški dodatek bi izplačevali tudi z nakupom šolskih potrebščin?
Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa bi uvedel avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Tako bi enemu od staršev otroški dodatek tri mesece izplačevali v naravi, če bi Inšpektorat RS za šolstvo in šport po uradni dolžnosti obvestil pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše tistega učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo. Po veljavni zakonodaji namreč ne gre za avtomatizem.
Izplačevanje v naravi pomeni, da država na primer nakupi šolske potrebščine za otroka ali pa nova oblačila … Po treh mesecih pa bi se otroški dodatek znova izplačal v sredstvih, poroča portal RTV MMC Slovenija. Če pa otrok ne obiskuje srednje šole, pa se otroški dodatek zmanjša za eno tretjino, še poroča omenjena spletna stran.
