Pogoj za vračilo državne pomoči na obroke je, da je pri vložniku zahtevka prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
Tisoči samostojnih podjetnikov, ki jim je epidemija koronavirusa onemogočila poslovanje, so prejeli pomoč države v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ko so bila sprejeta pravila za dodeljevanje, so bili pogoji razmeroma jasni. V primeru drugega in tretjega vala je vlada določila, da pomoč prejmejo tisti podjetniki, katerih promet je v primerjavi s prometom, ustvarjenim v letu 2019, upadel 20 odstotkov ali več. A kasneje so bile s strani finančne uprave podane še različne interpretacije tega pravila. Večinoma so se nanašale na primere tistih podjetnikov, ki niso poslovali ves čas, bodisi zaradi starševstva, porodniške, bolezni, prehoda na krajši delovni čas …
Podjetniki v zagati
Furs je namreč zavzel stališče, da se v primeru skrajšanega delovnega časa izračuna povprečje prihodkov glede na čas, ki ga je podjetnik navedel kot uradni delovni čas. Tako so, če poenostavim, tisti, ki so bili leta 2019 zavarovani za polni delovni čas, leta 2020 pa na primer le za polovičnega, morali svoje prihodke poenostavljeno fiktivno podvojiti. Zaradi tega so se številni podjetniki, predvsem tisti, ki so nedavno postali starši, znašli v nezavidljivem položaju, saj je kazalo, da bodo morali pomoč vrniti. Nekateri so se organizirali in zaradi nastale situacije razmišljali celo o tožbi države.
Bolje pozno kot nikoli
Veliko nezadovoljstva je bilo tudi pri tistih, ki so krizo poskušali prebroditi tako, da so dejavnost širili in celo zaposlovali. Prihodki so se jim povečali ali pa so jih ohranili na enaki ravni, dobička pa je bilo seveda manj. Vsi našteti so na nastalo situacijo opozarjali več mesecev. Najprej so računovodje več tednov prosili vlado, naj objavi pravilnik za izračunavanje sorazmernosti upada prihodkov pri tistih, ki niso poslovali ves čas. Vlada ga je objavila šele mesec dni, preden je bilo treba oddati poslovna poročila, zaradi česar so se računovodje znašli v hudi časovni stiski. Ko so prosili in moledovali, se jih je vlada usmilila in rok za oddajo poročil tik pred zdajci podaljšala za mesec dni. Potem se je vlada najprej usmilila tistih, ki so v času krize zaposlovali in dodatno vlagali v svojo dejavnost, in dodatno določila, da se upad sorazmernosti lahko računa tudi glede na število zaposlenih ali na morebitno zvišanje vrednosti osnovnih sredstev. A številni so medtem že oddali dokumente in v njih tudi označili, da morajo prejeto pomoč vrniti.
Rešilna odločitev
Do 30. aprila so morali vsi samostojni podjetniki oddati poročila in ob tem tudi navesti, ali morajo pomoč vrniti. Nato pa je Furs 7. maja, teden dni po tem, ko so vsi že oddali poročila in obvestili državo o morebitnem vračilu, objavil novo interpretacijo pravil, ki pravi, da lahko tisti, ki so morali upad prihodkov izračunati glede na povprečje, za izkazovanje upada prihodkov primerjajo tudi celotne prihodke leta 2020 in celotne prihodke leta 2019, če je to zanje ugodneje. S tem so sicer razveselili številne samostojne podjetnike, ki so se znašli v hudi bivanjski stiski. A kaj ko so mnogi med njimi že prejeli odločbe, da morajo denar vrniti. Poskušali smo izvedeti, koliko je takih, a Fursu v tednu dni tega podatka ni uspelo sporočiti.
Kako preklicati izjavo
Kot smo izvedeli, lahko tisti, ki odločbe še niso prejeli, svojo izjavo o tem, da želijo pomoč vrniti, prekličejo bodisi prek telefona bodisi prek sistema e-davki v obliki dopisa. Če so že prejeli odločbo o vračilu, pa se morajo nanjo pritožiti. Upajmo, da ni veliko takih, ki so pomoč celo že vrnili, pa jim tega v resnici ne bi bilo treba. Še vedno je veliko takih, ki jim je s pomočjo države uspelo ohraniti dejavnost, a so se znašli tik nad dovoljeno mejo prihodkov in bodo pomoč morali vrniti, kar bo ogrozilo njihovo poslovanje.
Odpis in plačilo na obroke
Številni še vedno upajo, da bodo lahko pomoč vračali na obroke ali da jim bo država dolg celo milostno odpisala. Kot je razvidno s spletnih strani finančne uprave, je pogoj za odobritev obročnega plačila vračila neupravičeno prejete pomoči, da je pri vložniku zahtevka prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Če je ta pogoj izpolnjen, se lahko pomoč vrne v šestih mesecih. Furs ne bo zaračunaval zamudnih obresti, ima pa pravico dolg zavarovati. Še težje kot do plačila v obrokih pa bo priti do morebitnega odpisa dolga, saj se bo država zanj odločila le, če pri dolžniku ni nobenega premoženja, s katerim bi dolg lahko poplačal, oziroma če bi stroški izterjave presegli vrednost dolga.
