V društvu novinarjev so z zaskrbljenostjo spremljali informacije medijev, da na razpisu niso bili uspešni, med njimi dnevniki, tako nacionalni kot regionalni, z izjemo Večera in Primorskih novic, ter preiskovalni portali Pod črto, Necenzurirano in Oštro. Brez javnih sredstev so v celoti ostali nekateri programi posebnega pomena, med njimi Radio Študent, Radio Triglav, Radio Kranj in Koroški radio Slovenj Gradec.
Iz javno objavljenih ocen zavrnjenih projektov je po navedbah DNS možno razbrati, da je komisija ministrstva za kulturo pri merilu za politično uravnoteženost arbitrarno ocenjevala slovenske medije kot neuravnotežene in jim dodeljevala nizko število točk oziroma so ostali brez točk.
Med dobro ocenjeni projekti so časnik.si, spletni magazin konzervativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve, verski list Prijatelj, reviji Vzgoja društva katoliških pedagogov in Družina, spletni portal Slovenec in spletna revija KDO katoliškega intelektualca Andreja Lokarja. Subvencijo države so prejeli tudi Nova obzorja, Nova24TV, Planet TV, Siol.net, Zavod Iskreni in oddaja Faktor.
DNS ne nasprotuje financiranju različnih svetovnonazorskih in tudi nišnih vsebin, saj je to namen sklada, ki naj bi povečeval pluralnost medijskih vsebin, vendar pa problematizira financiranje tolikšnega števila izdajateljev, ki so jih bodisi ustanovili člani SDS, imajo madžarsko lastništvo oz. so svetovnonazorsko blizu Katoliški cerkvi, ob tem, da so brez financiranja ostali ključni osrednji nacionalni in regionalni mediji ter neodvisni portali.
Številni od medijev, katerih vsebine bo država financirala, so po mnenju društva skrajno problematični s stališča spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov v novinarstvu. Če je izbor projektov in izdajateljev v sklopu A sicer "škandalozen in nestrokoven", pa je za društvo toliko bolj nepričakovana odločitev o nefinanciranju programov posebnega pomena.
Spomnili so na novelo zakona o medijih, ki je leta 2006 na predlog ministrstva, ki ga je vodil Vasko Simoniti, uzakonila sporne kriterije za podeljevanje medijskih subvencij. Zato k odgovornosti za nastalo situacijo ne pozivajo le komisije in vladajoče politične nomenklature, ampak tudi vse vlade ter ministre za kulturo od leta 2006.
"Po odrekanju kakršne koli pomoči medijskemu sektorju zaradi posledic epidemije, predlogih medijske zakonodaje, izčrpavanju STA, prodaji medijev pravim lastnikom, napadih na novinarje na vseh nivojih, je vladajoča koalicija za obračun z mediji zlorabila še medijski razpis," so poudarili v DNS..
