Vsak primer groominga je specifičen. Spletni groomerji so še posebej dobri v pretvarjanju, kar pomeni, da je še posebej težko prepoznati, kaj je resničen namen osebe, s katero je otrok v pogovoru.
Slovenska policija sodeluje z evropsko mrežo policijskih strokovnjakov PEN-MP in nevladno organizacijo Amber Alert Europe pri mednarodni preventivni kampanji, poimenovani Ples petih korakov. Cilj letošnje kampanje je povečati zavedanje o posledicah t. i. spletnega groominga pri otrocih, saj se je v zadnjem času (predvsem kot posledica epidemije) povečalo število žrtev tovrstnih zlorab. Bežanje otrok od doma je velikokrat ključni pokazatelj, da je otrok žrtev groominga ali podobnih spletnih zlorab in izsiljevanj, saj zaradi pomanjkanja razumevanja v njegovem socialnem okolju o svoji stiski ne more spregovoriti z odraslo zaupno osebo.
Kdaj govorimo o spletnem groomingu?
Grooming je pojav, ko nekdo z otrokom zgradi spletno (ali realno) zvezo in otroka nato preslepi oz. prisili v določeno seksualno dejanje, kot je npr. snemanje fotografije ali video posnetka s spolno vsebino. Velikokrat se začne z nedolžnim pogovorom, ki se nadaljuje s pogovorom s seksualno tematiko, pošiljanjem golih fotografij ali videoposnetkov (sexting), prenašanjem spolnih dejanj preko spletne kamere ali pa se spletni zlorabljalec z otrokom celo dobi v živo.
Spletni grooming v večini primerov poteka v petih korakih:
- vzpostavljanje prijateljstva: spletni groomer bo začel komunicirati z otrokom; pri tem se bo pogosto pretvarjal, da je tudi sam otrok ali najstnik. Groomerji ponavadi otrokom pošiljajo veliko sporočil preko različnih kanalov na družbenih omrežjih, pogovor pa se nato nadaljuje v spletnih klepetalnicah
- ohranjanje prijateljstva: groomer bo z različnimi komplimenti poskušal prijateljstvo z otrokom dvigniti na nivo tesnejšega odnosa; prizadeval si bo za vzpostavitev zaupnih odnosov, ki bodo temelj za kasnejše izsiljevanje
- ocenjevanje tveganja: groomer se bo začel zanimati za otrokovo življenje, za družinsko situacijo, njegove odnose s starši/učitelji/prijatelji, spraševal bo o otrokovem prostem času. Otroku bo govoril, da je njun odnos skrivnost. Želel bo vedeti, kdo v družini še uporablja računalnik ter kje v stanovanju se računalnik nahaja. S tem prepreči, da bi ga pri njegovem početju zalotil otrokov starš ali skrbnik.
- izolacija otroka: groomer bo poskušal otroka izolirati od njegovih staršev, prijateljev. Predstavljal se mu bo kot njegov edini zaupnik in prijatelj. Včasih otroka celo naščuva, da njegovi starši in prijatelji niso vredni zaupanja in da lahko zaupa samo njemu.
- pogovor o spolnosti: otroka postopoma navaja na tematiko spolnosti. Sprva pošilja zelo subtilna seksualna sporočila, ki se nanašajo na otrokov videz ali telo. Groomer poskuša izvedeti, koliko otrok ve o spolnosti, nato pa ga začne spodbujati, da mu pošilja svoje intimne fotografije. Te nato služijo za izsiljevanje otroka, s katerim poskuša dobiti še več fotografij ali izsiliti srečanje v živo.
Grooming se nato lahko nadaljuje z dejanskim spolnim odnosom. Včasih groomer svojo žrtev prepriča v udeležbo v spolnih aktivnostih - otroka denimo posname med določenim spolnim aktom. Do tega ga pripravi tako, da ga čustveno izsiljuje ali pa ga prepriča, da je spolni odnos med njima nekaj normalnega.
Kdo so spletni groomerji in kako delujejo?
Če sumite ali zaznate, da je vaš otrok postal žrtev spletnega groominga, o tem obvestite najbližjo policijsko postajo ali pokličite policijo na 113.
Ne obstaja samo en tip groomerja. Veliko različnih ljudi uporablja internet z namenom, da bi otroke preslepili, prisilili ali prepričali v to, da jim pošljejo svoje gole fotografije. Pogosto to storijo odrasli, ki se pretvarjajo, da so otrokovi vrstniki, ni pa to nujno. Včasih pa se – nasprotno – niti ne trudijo zakriti svoje starosti ali spola, se pa otroku predstavljajo kot športni trenerji, slavne osebnosti, influencerji, zato da bi z otrokom razvili t. i. pokroviteljski tip razmerja.
Groomer je lahko kateregakoli spola, starosti, narodnosti, rase, tudi njihov videz je različen. Grooming se lahko dogaja zgolj kratek čas, včasih pa lahko traja več let. Včasih groomerji z otrokovo družino celo vzpostavijo prijateljske odnose, da bi si pridobili zaupanje staršev.
Groomerji se velikokrat izdajajo za otrokove vrstnike, otroku govorijo, da imajo podobne interese in težave, kot jih imajo oni sami. Tako vzpostavijo zaupen odnos, ki se kasneje spremeni v izkoriščevalskega. Pogosto se groomerji zakrijejo za fotografijo nekoga drugega, ki po starosti izgleda podoben otroku. Groomerji včasih vzpostavijo stik s samo enim otrokom, včasih pa z več otroki naenkrat in počakajo na to, da se eden od njih odzove.
Groomerji uporabljajo iste spletne strani, igrice in aplikacije, kot jih uporabljajo otroci. Veliko časa namenijo temu, da bi otroka dobro spoznali, pozanimajo se o otrokovih interesih in to znanje uporabljajo, da bi z njimi zgradili odnos. Otrokom lahko začetna pozornost, ki jo dobi od novega "prijatelja", celo ugaja, saj mu groomer nudi podporo, izkazuje razumevanje ali izraža potrditve. Na tak način z manipulacijo, izsiljevanjem in kontrolo otroka počasi izolira od njegovih prijateljev in družine.
Ni pa nujno, da se grooming vedno začne na internetu, kjer ljudje lahko zakrijejo svojo pravo identiteto.
Kaj lahko naredimo, da bi zaščitili otroka pred spletnim groomingom?
Otrokom je treba dati najprej vedeti, da osebe, ki jih spozna na internetu, niso vedno to, za kar se predstavljajo, ter da znajo biti neznanci na spletu zelo prepričljivi in si bodo neizmerno prizadevali, da bi dobili to, kar si želijo. Zato je izjemnega pomena, da se o odnosu, ki ga vzpostavijo preko spleta, otroci pogovorijo s starši ali s kom, ki mu zaupajo, če se jim zazdi, da ta odnos presega njihove želje in jim povzroča nelagodje.
Policija za preprečitev groominga svetuje:
Z otrokom se pogovorite o prednostih in slabostih svetovnega spleta. Pojasnite mu, da nimajo vsi spletni "prijatelji" namena ostati zgolj "prijatelji", nekateri želijo otroke izkoristiti za zadovoljitev svojih izprijenih potreb.
Otrokom povejte, da se lahko o neprijetni situaciji, v kateri so se znašli na spletu, vedno pogovorijo z odraslo osebo, ki bo otroku nudila pomoč, če bo v težavah.
Računalnik postavite v dnevno sobo ali pisarno in vzpostavite nadzor nad otrokovimi spletnimi dejavnostmi. Svetujemo, da otrok računalnika nima v svoji spalnici.
Z otroki se pogovorite o tem, katere so vsebine, ki jih o svojem življenju lahko delijo na spletu. Pojasnite mu, da podatki, kot so rojstni datum, naslov, šola, ki jo obiskuje, podatki o bančnem računu, podatki o starših itd., ne sodijo na splet. Še posebej naj ne objavljajo in ne pošiljajo svojih intimnih fotografij.
Otrokom pojasnite, da v trenutku, ko fotografijo pošljejo ali objavijo, nad njo za vedno izgubijo nadzor. V zgolj nekaj minutah se slika lahko razširi na tisoče spletnih naslovov in družbenih omrežij.
Včasih namreč lahko otroci, ki so žrtve groominga, hkrati postanejo še žrtve spolnih zlorab, izkoriščanja ali trgovine z belim blagom.
Kateri so znaki, ki kažejo, da je otrok postal žrtev spletnega groominga?
Težko je z gotovostjo opredeliti, kateri znaki kažejo na to, da je otrok žrtev groominga, starši morajo biti pozorni na vsakršno spremembo vedenja. Predvsem starejši otroci se lahko obnašajo na način, ki se bo sicer zdel normalen za najstnika, v resnici pa prikrivajo težave, s katerimi se soočajo. Starši bi morali biti pozorni takrat, ko otrok začne skrivnostno odgovarjati na vprašanja, kako preživlja svoj prosti čas (tudi na spletu), ko ima denar, ki ga ni dobil od staršev, ali nove stvari, kot so oblačila, mobilni telefon, za katere ne zna pojasniti izvora. Znak za alarm je tudi, ko začne otrok popivati ali se drogirati, ko prežvlja več časa na družbenih omrežjih in mobilnih napravah ter postaja vznemirjen, odsoten ali pod stresom. Da se v otrokovem življenju dogaja nekaj, kar nedvomno ni primerno za njegovo starost, lahko nakazuje tudi njegovo seksualizirano vedenje, jezik ali znanje o spolnosti, ki za otrokovo starost ali razumevanje ni primerno. Včasih pa lahko otroci zaradi odnosov, ki so jim izpostavljeni na spletu, več časa preživijo stran od doma, ali so celo pogrešani za nekaj časa.
Vsak otrok lahko postane žrtev groominga, še posebej pa so temu izpostavljeni otroci s posebnimi potrebami, zanemarjeni ali otroci, ki so žrtve nasilja. Groomerji bodo izkoristili vsako ranljivo točko pri otroku, da se bodo lahko z otrokom povezali, ta pa bo od njih postal odvisen, kar zmanjšuje možnosti, da bi otrok o njunem odnosu komu povedal.
Kakšne so posledice groominga?
Posledice groominga so lahko tako kratkoročne kot tudi dolgoročne. Otroci imajo včasih težave z nespečnostjo, anksioznostjo ali s pozornostjo. Grooming lahko otroke privede tudi do občutkov sramu in krivde, težav s hranjenjem, težav z drogo in alkoholom, samopoškodovanja, ali celo do samomorilnih misli.
Pogosto zaradi težav na spletu otroci pobegnejo od doma zaradi strahu pred posledicami, ko starši izvedo za otrokove spletne aktivnosti, lahko pa gredo od doma tudi zato, da bi se srečali s spletnim izsiljevalcem. Vsakršno pogrešanje otroka naj starši nemudoma prijavijo in pri tem dobro preverijo njegova družbena omrežja in klepetalnice.
