Pretresljivi so posnetki barak iz desk, kartona, odpadnega papirja in cunj, v katerih brez tekoče vode in elektrike biva več deset tisoč ekonomskih migrantov in beguncev, in to sredi španskih in italijanskih njiv, prekritih z ogromnimi rastlinjaki, vidnimi celo iz vesolja. V boju za preživetje so prisiljeni sprejeti kakršnekoli delovne pogoje in seveda tudi mizerno plačilo. Razcapana naselja še bolj razcapanih revežev, ki delajo sredi evropskih rajev sadja in zelenjave, so tako velika, da so vidna celo iz vesolja. Raziskovalna novinarja Vanessa Lünenschloss in Jan Zimmermann sta se pogovarjala z delavci, ki so praviloma zelo slabo plačani, povsem nezaščiteni pa so tudi v stiku s pesticidi, pogosto prepovedanimi na ravni Evropske unije. Pogosto jih uporabljajo tudi pri sadju in zelenjavi, ki se nato na evropskih trgovskih policah prodajata pod oznako bio. Ker tudi v Španiji, zlasti pa v Italiji to panogo obvladuje mafija, sta imela avtorja pri raziskovanju nemalo težav, potrebovala sta celo varovanje, številni sogovorniki pa so se bali posledic sodelovanja v oddaji.
Hofer in Lidl zavračata očitke
Bio standard, ki naj bi ga, sodeč po izsledkih nemškega dokumentarnega filma, nekateri proizvajalci sadja in zelenjave zgolj izkoriščali za višjo ceno svojih izdelkov, velja za najbolj kredibilnega in priznanega v Evropi, ki ga presojajo neodvisni presojevalci po terenu.
Šokantno je dejstvo, da se nam tik pred nosom, torej znotraj EU, v kateri veljajo oziroma naj bi veljali strogi predpisi s področja zakonodaje, socialnega varstva, človekovih pravic, varstva potrošnikov kot varstva narave, dogaja takšno moderno suženjstvo. Tako namreč položaj delavcev na italijanskih in španskih njivah imenujejo tamkajšnji tako rekoč prepovedani sindikati in organizacije beguncev. Še huje pa je, da o tem državljani velike skupne Evrope nič ne vemo ali pa si pred resnico samo zatiskamo oči. Nevede ali vede pristajamo na kupovanje poceni sadja in zlasti zelenjave ter si ju brez slabe vesti naložimo na krožnike.
Avtorja s prstom pokažeta na velike nemške trgovce, ki uvažajo te s človeškim trpljenjem umazane pridelke, med katerimi izpostavljata tudi Lidl in Aldi, ki v Sloveniji deluje pod imenom Hofer. Zanimalo nas je, kako v oddaji prikazano komentirata oba trgovca, ali tudi v Slovenijo uvažata sporno sadje in zelenjavo, pa tudi kakšnemu nadzoru so podvrženi njuni dobavitelji. Očitke zavračata in zagotavljata, da dosledno spoštujeta evropska pravila in imata pogosto celo strožja.
Španija in Italija – državi s povečanim tveganjem
Da v času sezone na svoje police uvrščajo pretežno slovensko sadje in zelenjavo, razlagajo v Hoferju. »Dokler so torej na voljo lokalni viri svežega sadja in zelenjave, tovrstni dobavi namenjamo absolutno prednost, ko tovrstna dobava ni mogoča, pa ponudbo dopolnjujemo z izdelki tujega porekla. Ne glede na to, od kod izvirajo naši izdelki, pa so tako standardi kakovosti izdelkov kot socialni standardi proizvodnje, ki jih določa naša poslovna skupina Aldi Süd, izjemno visoki in pogosto celo presegajo zakonodajna določila.« Nabavno politiko sadja in zelenjave usmerja tudi certificiranje Globalg.A.P., dobavitelji južnega sadja, pridelanega v državah s povečanim tveganjem dela v slabih delovnih pogojih, pa morajo poleg tega predložiti socialno presojo ali certifikat s področja socialnih standardov, obvezni so tudi nenapovedani pregledi pridelovalnih/proizvodnih obratov. »Med države s povečanim tveganjem spadajo tudi nekatere države Južne Evrope, med njimi v oddaji omenjeni Španija in Italija.«
Zavezani h kodeksu ravnanja
Kot pravijo pri slovenskem Lidlu, sta spoštovanje človekovih pravic in okoljevarstvo temelja poslovanja Skupine Lidl ter s tem strateška smernica pri nabavi izdelkov, zato v svojih poslovnih procesih sistematično analizirajo morebitna obstoječa in potencialna tveganja kršitev teh pravic in negativnih vplivov na okolje. »Prepoznana tveganja želimo preprečiti z učinkovitimi ukrepi. Za izboljšanje delovnih razmer v dobavni verigi in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic se aktivno dogovarjamo z dobavitelji, nevladnimi organizacijami ter predstavniki zaposlenih. Lidl je član Business Social Compliance Initiative (BSCI), ki je tudi podlaga za naš Kodeks ravnanja, k podpisu in upoštevanju katerega so zavezani vsi naši dobavitelji. Sodelujemo tudi z evropsko pobudo za dobavno verigo (European Supply Chain Initiative), ki spodbuja poštene poslovne prakse v celotni dobavni verigi.« Poudarjajo, da morajo biti vsi, tudi slovenski proizvajalci sadja in zelenjave, certificirani z zgoraj omenjenim mednarodno priznanim Globalg.A.P. ali primerljivim certifikatom.
Brez uvoza ne gre
»S certificiranjem in rednim preverjanjem z nenapovedanimi presojami želimo zagotoviti spoštovanje zahtevanih standardov, med drugim tudi delovne prakse, ki vključujejo dosledno upoštevanje varnosti pri delu, varovanje zdravja in socialna vprašanja delavcev. Do konca letošnjega leta bodo vsi proizvajalci sadja in zelenjave v celotni skupini Lidl uspešno zaključili še dodatni modul Grasp, s katerim bodo pridobili oceno 'popolnoma skladen'.«
»Čeprav se moramo med hladnejšimi meseci zateči k uvozu zelenjave iz toplejših držav, denimo Španije, pa v času sezone, če je le mogoče, sadje in zelenjavo kupujemo pri slovenskih proizvajalcih. Sicer stalno izvajamo poglobljene ocene tveganja, med njimi je bil denimo lanski nadzor potencialnega tveganja kršenja človekovih pravic znotraj dobavne verige proizvodnje jagodičevja v španski Huelvi. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za izboljšavo stanja. V primeru kršitev namreč nemudoma ukrepamo. Za žrtve morebitnih kršitev človekovih pravic in njihove priče pa imamo vzpostavljen tudi sistem pritožb v obliki spletnega sistema za obveščanje,« dodajajo v Lidlu.
Uporaba pesticidov enotna ali po meri?
V Lidlu Slovenija zagotavljajo, da so si pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev pri sadju in zelenjavi določili lastna merila, ki so strožja od evropskih predpisov. »Kazalnik na dnevni ravni v okviru lastnega monitoringa preverjamo sami, redno pa to počnejo tudi inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri sadju in zelenjavi tako dopuščamo največ tretjinski delež zakonsko predpisanih vrednosti ostankov učinkovin, dovolimo ostanke največ petih učinkovin, seštevek ostankov vseh učinkovin pa lahko znaša največ 80 odstotkov zakonskega maksimuma.«
