Poslanke in poslanci na začetku majske seje niso potrdili predlaganega dnevnega reda redne seje DZ. Ob 84 navzočih poslancih je za dnevni red glasovalo 42 poslancev in proti 42. Na dnevnem redu današnjega dela redne seje je bilo odločanje, ali bo državni zbor zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja na to temo. Za nadaljevanje seje je bilo predvideno odgovarjanje premierja Janeza Janše in ministrov na poslanska vprašanja. V nadaljevanju tedna pa naj bi državni zbor odločal o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janše ter predlogu za razrešitev predsednika DZ Zorčiča.
Za predlagani dnevni red so sicer glasovali poslanci DeSUS, SNS in koalicije z izjemo dveh odsotnih poslancev SDS in enega odsotnega poslanca SMC, proti pa so bili poslanke in poslanci preostalih opozicijskih poslanskih skupin z izjemo enega odsotnega poslanca SD. Odsotna sta bila tudi poslanca narodnih skupnosti.
Janša: Absurd na kvadrat
Premier Janez Janša se je na glasovanje že odzval na Twitterju in ga označil za "absurd na kvadrat". "Predsednik DZ Igor Zorčič je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija," je zapisal in dodal ključnik butale.
Po poslovniku DZ morajo o predlogu ustavne obtožbe odločiti najkasneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so predlog v DZ vložile 2. aprila, tako da je časa za odločanje o tem še do 1. junija.
Da je absurd, da Zorčič glasuje proti dnevnemu redu seje, ki jo je sklical, je v izjavi za medije v DZ ocenil tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Kot je dejal, takšnega zapleta ne pomni, pa je že dolgo v parlamentu. Glasov imajo sicer dovolj, vendar pa takšnega zapleta niso pričakovali, je dodal. Spomnil je, da je bila ključna točka seje ustavna obtožba. je pripomnil. Tudi glasovanje o razrešitvi Zorčiča je bilo namreč na dnevnem redu seje. Napovedal je, da se bodo glede na poslovniške možnosti še posvetovali o prihodnjih korakih. Ocenjuje pa, da takšno spreminjanje delovnega procesa v državnem zboru ni primerno.
Zahtevali sklic izredne seje o predlogu ustavne obtožbe Janše
Današnje glasovanje o dnevnem redu je po oceni predsednika LMŠ Marjana Šarca pokazalo, da ta vlada nima več večine. "Ta vlada, ta vladna koalicija skupaj z izgubljenimi sinovi dela slovenskega parlamenta dela vse, da bi ostala na oblasti, ne pa tako, kot je normalno v normalnih demokracijah, da se gre na volitve, da ljudstvo presodi, komu bo dalo glas in kdo naj vodi državo vnaprej," je dejal. Opozicija je po njegovih navedbah enotno glasovala proti temu, da bi na seji potrjevali zakone, ki so na odborih dobili podporo zaradi tega, ker so bile poslanski skupini nepovezanih poslancev "kratene pravice do glasovanja". Iz tega razloga bi bili po njegovih besedah tudi zakoni, o katerih bi odločali na seji, nelegitimni. Šarec je dodal, da so danes že vložili zahtevo za izredno sejo, na kateri bi glasovali o ustavni obtožbi predsednika vlade. "Glasovanje bo priložnost, da se vse poslanke in poslanci pri sebi odločijo, ali podpirajo ta dejanja, ki smo jim danes priča, ali imajo toliko poguma in toliko zavesti do države, da so sposobni iti na volitve," je še dejal.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je izpostavil, da se je prvič zgodilo, da koaliciji ni uspelo izglasovati dnevnega reda redne seje. Koalicija je manjšinska in če ni postrojena, težko sprejema kakršno koli zakonodajo. "Zamisliti se morajo tisti, ki govorijo, da imajo v tem parlamentu večino," je poudaril.
Podobno je tudi vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga v izjavi po glasovanju pojasnila dogovor opozicije, da predloga za dnevni red seje ne bodo podprli zaradi po njihovem mnenju še vedno neizpolnjenih razmerij v delovnih telesih med manjšinsko koalicijo in opozicijo. Po njenih besedah je bila večina zakonov, ki so bili na dnevnem redu seje, izglasovana v delovnih telesih, v katerih razmerja ne ustrezajo razmerjem med koalicijo in opozicijo. Večina zakonov je tudi škodljivih za državljane in je "zgolj v korist manjših, privilegiranih družbenih skupin", še meni Sluga. Tako po njenih besedah pričakujejo, da se bo koalicija zdaj pripravljena pogovarjati tudi o tem, da bodo razmerja v delovnih telesih ustrezno zastopana. Kolegij predsednika DZ je sicer prav danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, ki poslancem NeP dodeljuje 12 mest v delovnih telesih. Predlog so poleg koalicije podprli tudi v LMŠ in NeP, a Sluga opozarja, da razrez v delovnih telesih še vedno ne ustreza razmerjem med koalicijo in opozicijo.
Del opozicije je že zahteval sklic izredne seje za obravnavo predloga ustavne obtožbe, koalicija pa zahteva izredno sejo za obravnavo večine drugih točk, ki so bile predvidene za redno sejo.
Potem se bo treba dogovoriti v zvezi s časovnico, je pojasnil Zorčič. Po njegovem mnenju pri tem ne bi smelo biti presenečenj oz. jih poslovnik DZ ne dopušča, saj da mora biti izredna seja DZ, če jo zahteva najmanj četrtina poslancev, sklicana v najpozneje 15 dneh.
To je kot razlog za zavrnitev dnevnega reda seje navedel tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. V opoziciji so po njegovih besedah večkrat poudarili, da se s takimi manevri, ki so po njegovih besedah nedemokratični, ne strinjajo. Zato so predlagali, da danes taktično glasujejo proti dnevnemu redu seje državnega zbora.
"To je eden od načinov obstrukcije, ki se bo nadaljevala, dokler se ne bodo razmerja v DZ uredila," je napovedal Vatovec. Današnji dogodek pa je po njegovih ocenah tudi še en dokaz več, da ta koalicija ni več sposobna delovati in "bi bilo najbolje, da vlada odstopi in gremo na predčasne volitve".
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper meni, da se je danes ponovno izkazalo, da koalicija v državnem zboru nima večine in ne more izglasovati niti dnevnega reda seje. Na dnevnem redu seje je bilo po njenih besedah namreč tudi kar nekaj točk, ki so bile v postopku na delovnih telesih državnega zbora v času, ko razmerje med koalicijo in opozicijo ni bilo tako, kot bi po njihovem mnenju moralo biti, in štirje poslanci NeP niso imeli pravice sodelovanja v delovnih telesih. "Na vsakem koraku se kaže, da imamo viseč parlament, ki težko dela in težko potrjuje vladne zakone. Prepričani smo, da bi bilo treba razpisati predčasne volitve," je dejala Kociprova. Prav tako kot je opozicija to storila za obravnavo predloga ustavne obtožbe, Kociprova pričakuje, da bo tudi koalicija sklicala izredno sejo.
