»Prej sem 20 let nemoteno hodil po gozdu in poteh, pa ni bilo nobenih težav.« Tako je Roman Vesel iz Kočevja za Svet24 opisal izkušnjo, ko se je lani na začetku prvega vala koronavirusa nič hudega sluteč odpravil na sprehod v bližnji gozd, domov pa se je vrnil z opozorilom lovskega čuvaja.
Manj kot mesec dni pozneje je priromalo še pismo, tokrat s podpisom in žigom inšpektorja za lovstvo in ribištvo Jerneja Marolta s pisnim obvestilom, da je bil »uveden postopek za prekršek zaradi suma storitve prekrška po 15. točki prvega odstavka 75. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki ste ga storili z vznemirjanjem divjadi na krmiščih, polegališčih in pastiščih z večkratnim zadrževanjem ob ter na samem krmišču, v mirni coni za jelenjad, pri čemer ste ob sebi imeli tudi svojega psa«. V obvestilu je navedeno, da je Vesel po tem, ko je parkiral vozilo, z belim labradorcem, ki ga ni imel na povodcu, odšel do krmišča prek pasišča in mirne cone za jelenjad. Lovski čuvaj naj bi ga o tem opozoril rekoč, da ga je tam videl že tretjič (čeprav po pričevanju Vesela prvič dvakrat na sami poti), in sprehajalec je obljubil, da se ne bo ponovilo. Zgodba bi se lahko končala, a junija je z inšpektorata Vesel dobil uraden opomin za svoje dejanje. Namesto grozeče kazni od 420 evrov navzgor, kot to predvideva zakon, mu je bilo naloženo »le« plačilo sodne takse v višini 30 evrov.
Pešpot ob krmišču
V opominu je bilo v primerjavi s prvim obvestilom o prekršku pravilno napisano, da je med sprehodom na območju lovišča s posebnim pomenom Medved bil pes na povodcu, vendar je ostal očitek o tem, da je ravnanje Vesela za več kot dva tedna s krmišča odgnalo jelenjad. Vesel pravi, da to preprosto ne drži, češ da tiste dni še zdaleč ni bil edini pohodnik v okolici krmišča. Prav tako naj bi dobil zagotovila revirnih gozdarjev, da je v bližini krmišča potekala sečnja, kar bi lahko bil verjetnejši razlog za umik živali. Krmišče pri Lovskem vrhu, jugovzhodno od Kočevja, se res nahaja tako rekoč na Roški pešpoti, zato lahko sleherni pohodnik teoretično prestraši jelenjad. To je Vesel napisal tudi v pritožbi, kjer poziva odgovorne, naj ustrezno označijo in uredijo zadeve, češ da »pešpoti, mirne cone in krmišče za jelenjad ne gredo skupaj«. Kot so nam pojasnili iz centrale Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), krmišča niso nujno posebej označena, a so praviloma odmaknjena od aktivnih pešpoti. Katja Konečnik, vodja kočevske območne enote ZGS, pa je komentirala očitek, rekoč: »Mislim, da človek, ki se znajde na krmišču, ve, da je na krmišču.« Po njenih besedah se vsak lahko sprehaja ob Lovskem vrhu, dokler je na označenih pešpoteh, v nasprotnem primeru pa ga lahko lovski čuvaj opozori o prekršku. Kot pravi, so z delom čuvaja Klemna Šušteršiča zadovoljni in drugih pritožb ni bilo.
Spuščeni psi
Konečnikova je bila sicer tudi članica komisije, ki je preučila pritožbo, a ni ugotovila kršitev v postopanju revirnega lovca. Ta se je sicer v razgovoru s komisijo strinjal z mnenjem Vesela, da bi bilo treba bolje označiti omenjena območja. Veselova pritožba se je med drugim tudi obregnila ob spuščene pse revirnega lovca na Lovskem vrhu, s katerimi je že imel težave, zaradi česar se je 30. marca 2020 tudi ognil poti ob lovski koči. Revirni lovec je v pogovoru s komisijo dejal, da sta psa lepo vzgojena, razlog, da sta spuščena, pa je »predvsem zaradi dejstva, da se lovska hiša nahaja na samem in opozarjata morebitne vsiljivce, tudi zaradi izkušenj s prehodi migrantov«. O upravičenosti takšnega ravnanja smo povprašali tudi Konečnikovo, ki je dejala, da se zadnje čase zaznava večji prehod migrantov, ki uporabljajo te poti, zato obstaja nevarnost vloma.
Mrhovišče v bližini
Nekoliko stran od krmišča za jelenjad je še eno krmišče, ki je hkrati v uradni dokumentaciji navedeno kot krmišče za divje svinje, po Veselovem prepričanju pa služi še kot nelegalno krmišče za medveda. Kljub priporočilom ZGS je tudi to krmišče na cesti in v bližini rekreativnih pešpoti, ki jih uporabljajo lovci ali zgolj navadni pohodniki. Veselova radovednost ga je pripeljala do krmišča, potem ko je opazil prisotnost krokarjev. Mrhovino, ki jih je bržkone privabila v ta del gozda, pa je našel v betonskem valju, ki po njegovem mnenju služi kot krmišče za medvede.
Območje medveda
Konečnikova je za Svet24 sicer dejala, da gre po slikah sodeč za krmišče za divje prašiče, kot je navedeno v uradnem veljavnem lovskoupravljalskem načrtu, in ne za medvede, kot to pravi Vesel in naš neodvisni vir, ki smo mu pokazali sliko betonskega valja. Vesel špekulira, da bi neprijavljeno krmišče lahko ustrezalo lovcem, ki bi tako zvabili medveda na cesto, kar bi omogočilo lažji transport živali, potem ko bi jo ustrelili. Prisotnost medveda potrjujejo odtisi v pesku, a kot so navedli iz centrale ZGS, »krmišča lahko obiskujejo različne živalske vrste, čeprav so v osnovi namenjena točno določeni vrsti divjadi«. Veselova misija ni ostala neopažena pri inšpektorju, ki mu je še drugič naložil plačilo 30 evrov kazni za opomin zaradi postopanja po krmišču, ko ga je ujela tamkajšnja kamera.
V času, ko se v Sloveniji soočamo z naraščajočo medvedjo populacijo in posledično povečanim številom konfliktov zveri s človekom, krmišče v bližini pešpoti in kolesarskih poti nikakor ne služi ne človeku ne živalim. Previdnost ob hoji po gozdovih v prihajajočih toplih mesecih ne bo odveč. Upajte zgolj, da pri tem ne zmotite kakšne medvedke ali lovskega čuvaja.
