Cene emisijskih kuponov letijo v nebo

Bodo zaradi finančne situacije Teš ustavili že leta 2024?

Lea Komerički Kotnik, Novi tednik
14. 5. 2021, 19.00
Deli članek:

Ekonomska situacija zaradi cen emisijskih kuponov bo povzročila predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš), in to bistveno prej kot leta 2033, je na enem od spletnih srečanj na temo energijskega prehoda in prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc. Kot pravi, ga zelo skrbi, da bo treba Teš zaradi nevzdržnega poslovanja zapreti že leta 2024. V Tešu se na navedbe uradno še niso odzvali.

Bobo
Različni scenariji so predvidevali, da se bo Teš ustavil leta 2033, 2038 ali 2042, zdaj pa naj bi do tega prišlo še prej.

»Pravičen prehod s premoga lovimo za rep tako kot Bolgarija,« je bil na posvetu jasen Hinko Šolinc. Ob tem trdi, da bodo ekonomske razmere zaradi cene kuponov ogljikovega dioksida prisilile Teš k ustavitvi bistveno prej kot leta 2033, 2038 ali 2042, kot predvidevajo različni scenariji, zapisani v nacionalni strategiji. »Po mojem se prepiramo zaradi oslove sence, ali bi zaprli Teš leta 2033 ali 2038, saj ga bodo razmere na trgu prisilile, da se bo zaprl, optimistično rečeno, leta 2029, čeprav me zelo skrbi, da bo to že leta 2024.«

V društvu Focus opozarjajo, da bo Teš zelo verjetno treba zapreti že pred letom 2030. Kot so v sporočilu zapisali predstavniki društva, to kaže predvsem finančni vidik poslovanja – upoštevajoč pospešeno rast cen električne energije in emisijskih kuponov bodo izgube Teša do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov.

»Kot država se trudimo z različnimi mehanizmi na eni strani zapirati Teš in mu na drugi strani do takrat, ko bo obratoval, pomagati,« izpostavlja Šolinc. Po njegovem mnenju nosijo razprave glede izstopa s premoga v sebi elemente narobe sveta. »Tako se občini Šoštanj in Velenje, ki imata daljinsko ogrevanje in dobivata toploto z dvorišča Teša, ukvarjata s tem, od kod bomo v Sloveniji dobili elektriko, medtem ko bi se morali ukvarjati s tem, kje bodo dobili toploto, če bo šel Teš leta 2027 v stečaj.«

Medtem se v Premogovniku Velenje po njegovih navedbah ukvarjajo z delovnimi mesti, namesto da bi se ukvarjali s tem, da bi bil sprejet podroben občinski prostorski načrt, ki bi jim omogočil podaljšanje koncesije, je bil kritičen Šolinc. »Po trenutno veljavnem Zakonu o rudarstvu Premogovnik Velenje ne izpolnjuje niti enega pogoja za podaljšanje koncesije,« izpostavlja.

Prenovljena strategija

Glede osnutka nacionalne strategije za izstop s premoga in prestrukturiranje premogovnih regij je Šolinc povedal, da so v javni razgrnitvi strategije in okoljskega poročila dobili ogromno pripomb in zdaj pripravljajo posodobljeno različico strategije, ki bo vse to vključevala. To spremenjeno strategijo bodo nato poslali na okoljsko ministrstvo, ki naj bi izdalo odločbo o okoljski sprejemljivosti strategije. Zatem bo šla nova različica strategije v medresorsko usklajevanje na vlado do sprejema.

STA
Hinko Šolinc

Zaščita javnega interesa

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob tem izpostavil, da je vsaka razprava na temo izstopa s premoga, ne glede na različna mnenja sodelujočih, dobrodošla. »Poiskati moramo optimalne rešitve. Enoznačnih potez je bilo namreč v preteklosti že veliko,« je opozoril Dermol, ki ga skrbi, kje bomo v prihodnosti dobili električno energijo in kakšne bodo posledice različnih energetskih virov. Vse to bo po Dermolovih besedah vplivalo na višino zneskov položnic in konkurenčnost gospodarstva. »Tu gre za javni interes, in kot župan se čutim odgovornega, da na ogrožanje javnega interesa opozorim,« meni Dermol. »Naloga lokalne skupnosti je sicer, da zagotovi nadomestni toplotni vir, toda posledice vsega skupaj (na primer zaprtje Teša) mora prevzeti država,« še pravi župan. »Bojim se, da bo letnica izstopa s premoga na koncu politična odločitev. Pri takšnih odločitvah morajo sodelovati stroka in ostali vpleteni.«

V šoštanjski termoelektrarni se je v soboto začel drugi redni servis 600-megavatnega bloka šest. Trajal bo predvidoma do 18. julija. V tem času bosta električno in toplotno energijo za Šaleško dolino proizvajala peti blok in ena plinska enota. 

Glede ekonomike poslovanja Teša je dodal, da mora država kot lastnica energetskih družb poskrbeti za njihovo donosno delovanje. »Tu lokalna skupnost ne more pomagati.«

Brez dialoga ne bo uspeha

Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) Branko Sevčnikar je poudaril, da je socialni dialog v savinjsko-šaleški regiji izjemnega pomena. Holding Slovenske elektrarne (HSE) po njegovi oceni zelo slabo upravlja s to energetsko lokacijo. Ob tem je pozabil tudi na prvotni namen ustanovitve družbe, »to pa je konkurenčen nastop slovenskih proizvajalcev električne energije na globalnem evropskem trgu«.

Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je dejal, da mora svoj del odgovornosti za pretekle odločitve sprejeti tudi ministrstvo in da so »grožnje glede zapiranja leta 2024 popolnoma neutemeljene«.