Prehiter voznik, ki se iz ljubljanskih Črnuč pelje proti Šentjakobu, bo kmalu po prečkanju tako imenovane »trzinke,« malo pred Rugljevo hišo, v kateri je nekdaj ordiniral zdaj že pokojni, a bržkone najslavnejši slovenski psihiater Janez Rugelj, stopil na zavoro. Malo po hitrostni opozorilni tabli bo namreč uzrl policijsko oko, stacionarni merilnik hitrosti, po domače radar. Ali pač?
Kot smo izvedeli, to radarsko ohišje na Zasavski cesti že dolgo buri duhove tamkajšnjih prebivalcev, ljubljanskih taksistov in drugih voznikov, ki imajo priložnost redno krmiliti po tem odseku ceste. Se v ohišju resnično skriva policijski radar? Če da, kako pogosto se na odseku meri hitrost? Če ne, kaj tam počne ta kovinska škatla, ki kot kakšna rogovila štrli z bližnjega zidu in »preži« na voznike? Pogovarjali smo se z nekaterimi domačini, ki so prepričani, da glede »domnevnega merilnika hitrosti« ni dileme, saj gre preprosto za stacionarni radar in nič drugega. Mnenje je bilo nekoliko bolj deljeno med ljubljanskimi taksisti. Medtem ko se je še našel kakšen posameznik, ki lokacije radarja in njegovega videza ni preizpraševal, jih večina nanj pogleduje s sumničavimi očmi. Našel pa se je tudi kakšen »bolje obveščen« voznik taksija, ki nam je pojasnil, da gre zgolj za »imitacijo radarja,« ki si jo je v skrbi za varnejši promet postavil eden od tamkajšnjih prebivalcev, »kovinska škatla« pa da v resnici ne skriva nobene snemalne naprave.
Za rešitev uganke smo se za pojasnila obrnili na ljubljansko policijsko upravo, kjer so hitro razblinili vsak dvom. »Na navedeni lokaciji ne gre za merilno napravo, ki bi jo postavila policija ali lokalna skupnost. Gre za kovinsko ohišje, ki ne vsebuje snemalne naprave in je postavljena na zasebnem zemljišču,« so odgovorili.
Na občini ni posluha
Kot nam je pozneje pojasnil eden od domačinov, pa so s postavitvijo soglašali vsi prebivalci na Ježi, saj gre za zelo nevaren odsek ceste, na katerem so se že dogajale nesreče. Pojasnil je, da na tem mestu približno 1000 metrov v eno in drugo stran ni niti enega prehoda za pešce, čeprav je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, pa so povprečne hitrosti tam precej višje, saj gre za ravnino. Na nevarnost po njegovih navedbah že več kot desetletje opozarjajo Mestno občino Ljubljana, pri čemer si želijo, da bi vsaj prejeli kakšen prehod za pešce, a njihove prošnje vselej naletijo na gluha ušesa. »Doslej se ni še nič zgodilo,« je dejal.
Povsem zakonito
Pa je to dejanje, ki je z vidika skrbi za prometno varnost sicer razumljivo, tudi zakonito? Na policiji so pojasnili, da postavitve takšnega ohišja na zasebnem zemljišču ne prepoveduje nobeden od predpisov, v kolikor ohišje »ne vpliva ali posega na površino vozišča ali dejansko opravlja kakršno koli snemanje.« Tudi sicer pa že Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu v 37. členu določa, da mora biti vsak merilnik hitrosti opremljen s tako imenovano »napisno ploščico.« Ta mora med drugim vključevati podatke o proizvajalcu, vrsti in tipu merilnika, uradno oznako odobritve tipa merila ter tovarniško številko in leto proizvodnje. V kolikor so podobne kovinske škatle, ki želijo dajati videz merilnika hitrosti, a so v resnici »od znotraj votle,« prisotne tudi drugod po Sloveniji, je njihovo pristnost mogoče preprosto preveriti na kraju samem, a je za voznika bržkone bolj smotrno, da ni malenkosten in preprosto raje vozi v skladu z omejitvami hitrosti.
