Če vzamemo pod drobnogled katoličane, je krst »vstopnica« za posameznika, da je sprejet v občestvo Rimskokatoliške cerkve. Vsak, ki je krščen, postane katoličan.
Leta 2009 se je rodilo 21.856 otrok, od tega je bilo krščenih 13.622, kar pomeni, da je 60 odstotkov staršev krstilo svoje otroke. Leta 2019 pa je bilo vseh rojstev 19.328, od tega krščenih 10.455, kar predstavlja dobro polovico otrok. Iz številk lahko razberemo, da je Cerkev zabeležila upad, in sicer ima 2019 za 10 odstotkov manj krščencev v primerjavi z letom 2009.
Tudi pri prvem svetem obhajilu in birmi je podobno: število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2009–2019 znižalo z 10.673 na 9388. »Več prvoobhajancev lahko v letih 2013–2017 opazimo v škofijah Celje, Murska Sobota, v manjši meri tudi v Novem mestu. Leta 2019 je opazen porast v škofijah Koper in Novo mesto,« je zapisano v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. Tudi število birm je v obdobju od 2009 do 2019 upadlo, saj je z 11.344 prešlo na 8110.
Cerkvenih porok vse manj
Še največji upad Rimskokatoliška cerkev beleži pri sklenitvi krščanskega zakona, torej pri cerkvenih porokah. Leta 2008 je pred bogom »da« svojemu izbrancu dahnilo 3313 parov, leta 2018 pa 2778. V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal s skoraj 50 odstotkov na 38 odstotkov.
»Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ta vprašanja je naglasila tudi škofovska sinoda o poklicanosti mladih, ki je med drugim poskušala odgovoriti na vprašanje, kako mladim pomagati odkriti življenjsko poklicanost. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi (tudi v Sloveniji) zmanjšuje vlogo in družben pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebno med mladimi,« v letnem poročilu ugotavlja Katoliška cerkve.
Tudi drugod upad
Ob tem dodajo, da se število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok zmanjšuje tudi v ostalih evropskih državah, »zato lahko govorimo o splošnem pojavu, ki je zajel staro celino. Povsem drugačno sliko ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno. Upadanje števila krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja so povezani z načinom življenja družbe in družin,« je še Cerkev navedla v svojem poročilu.
Kako je z izstopi iz te institucije
Pri vsej statistiki, ki jo Rimskokatoliška cerkev zajema v svoja letna poročila, pa je zanimivo, da v njem o izstopih ne poroča. Iz Slovenske škofovske konference, ki smo jo zaprosili za informacijo, koliko izstopov beležijo na letni ravni v zadnjih letih, so nam dejali, da evidenc, v katerih bi bilo to zavedeno, ni. Vendar njihova informacija, da izstopov ne evidentirajo, ni resnična, saj je v dokumentu iz leta 2013, ki ga je pripravila Slovenska škofovska konferenca in se nanaša prav na izstope, napisano: »Vsaka župnija vodi posebno knjigo za izstope iz Katoliške cerkve. Ob koncu koledarskega leta se število izstopov vpiše tudi v obrazec verske statistike,« je zapisano.
Prošnjo za pridobitev števila Slovencev, ki so izstopili iz Rimskokatoliške cerkve, smo nadalje naslovili še na škofije in nadškofije, ki se na našo prošnjo do zaključka redakcije niso odzvale. Pravočasno nam je odgovorila le ljubljanska nadškofija z besedami, da številk nimajo. »Na vprašanje glede izstopov iz Cerkve vam žal ne moremo odgovoriti, ker teh podatkov ne zbiramo statistično. Groba ocena je, da izstopov ni veliko; so bolj posamični primeri. Kot zanimivost naj sicer povem, da ob veliki noči vsako leto kar nekaj odraslih prejme zakramente uvajanja (sv. krst, sv. birmo in sv. obhajilo). Že teh je običajno precej več, kot je izstopov,« so še sporočili s tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana.
Celje ima statistiko
Odzvala se je tudi celjska škofija, ki je edina nastopila s konkretnimi številkami. »O izstopih v celjski škofiji vam lahko na podlagi podatkov, ki jih župniki oddajo v letnih statistikah, posredujem podatke o številu izstopov od leta 2014 naprej, prej tega nismo zbirali,« so dejali uvodoma. Povedali so, da je bilo na območju celjske škofije leta 2014 35 izstopov, leto kasneje 37, leta 2016 28, leta 2017 31, leta 2019 je iz Cerkve izstopilo 23 Slovencev, lansko leto pa na območju celjske škofije 21.
Zanimalo nas je tudi, ali je moč o tistih, ki so izstopili, izvedeti kaj več, kot je spol in starost, a nam tega podatka niso mogli dati. Zanimalo nas je tudi, kakšne vzroke za izstop navajajo, a so nam ob tem pojasnili, da vzrokov na zaprosilu ni treba razkriti. »Okvirno pa lahko rečemo, da so ti zelo različni, povezani z osebno zgodbo in življenjsko izkušnjo. Pri nekaterih osebah, ki živijo in delajo v Nemčiji, bi lahko razbrali finančni razlog za izstop iz Cerkve v izogib plačevanja tako imenovanega cerkvenega davka,« so nam povedali na celjski škofiji.
