»Tole diši po zlorabi 'lakote' otrok v politične namene. Ne bi bilo prvič. Sistem socialne pomoči kliče po prenovi in spremembah, vendar se kljub pomanjkljivostim res težko zgodi, da bi otroci v Sloveniji stradali zaradi revščine. Ne pokvarite sicer dobre ideje s pretiranim teatrom.« To so besede evropske poslanke Romane Tomc; s tem zapisom se je septembra lani prek twitterja odzvala na pričevanja prostovoljke iz programa Botrstvo Vala 202, ki je za radio opisala svoje opažanje lačnih otrok, kako se prenajedajo s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino. Svoj zapis, nad katerim se je javnost upravičeno zgražala, je pozneje Tomčeva razložila z argumentom, da jo je sporočilo zbodlo, saj »takšni in podobni zapisi v medijih postanejo posebej intenzivni in pogosti, ko je na oblasti desna vlada«, in dodala, da ne trdi, da revščine pri nas ni. Omenjeni tvit pa je te dni postal znova aktualen, saj je bila ravno Tomčeva imenovana za vodjo vladnega strateškega sveta za socialno politiko.
Formalne naloge tega so, da »analizira in predlaga spremembe pravnih podlag, informacijskih podlag in organizacije poslovanja na področju socialne varnosti z namenom zagotoviti bolj pravičen, pregleden in enostaven sistem, ki bi posameznikom zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti«.
Še en svet
Gre še za tretji svetovalni organ te oblike, ki ga imenuje vlada in ki neposredno odgovarja predsedniku vlade. Pred tem sta bila ustanovljena svet za debirokratizacijo in svet za digitalizacijo, ki ju vodita Ivan Simič oziroma Mark Boris Andrijanič – oba imata iz preteklosti tesne vezi z največjo koalicijsko stranko. SDS tako s posebnimi sveti nadalje uzurpira moč znotraj koalicije, ob tem, ko se ji parlamentarna večina počasi, a vztrajno krha. Pomenljivo je tudi, da bo svet za socialno politiko neposredno posegal v področje Nove Slovenije, saj Janez Cigler Kralj vodi resorno ministrstvo, katerega naloga je, da skrbi za prej naštete zadolžitve novoustanovljenega sveta. Ti sveti, katerih strokovnost ali neodvisnost sta mestoma lahko vprašljivi, vladi nekako dajejo alibi za sprejem ukrepov, ki bi jih tako ali tako sprejela sama.
V službi Janše
V predlogih Simičevega sveta je bilo tako, nepresenetljivo, mogoče najti predlog uvedbe socialne kapice, Andrijanič pa je že na prvem srečanju svojega sveta pozval k njeni uvedbi. Ni razloga, da bi pričakovali, da bo s svetom Romane Tomc kaj drugače. Ta ukrep, namenjen nižji obdavčitvi tistih z zelo visokimi plačami, se je znašel tudi v predlogu zakona o debirokratizaciji. S tem se dodatno koncentrira moč kar v kabinetu Janeza Janše, od koder gredo zakoni brez ustrezne javne razprave na vlado in naprej v parlament, pa čeprav, kot v primeru Simičevega zakona, posegajo v kar okoli dvesto obstoječih predpisov.
Raznoliko članstvo
Poleg Romane Tomc v svetu za socialno politiko sedijo še Jaka Cepec z ljubljanske ekonomske fakultete, Patricia Čular, državna sekretarka na ministrstvu za delo v času druge Janševe vlade, Vlado Dimovski, minister za delo v času vlad LDS, Urška Repar Justin z gorenjskega centra za socialno delo, Anamarija Kejžar z ljubljanske fakultete za socialno delo, Tomaž Merše, predsednik konservativnega društva Družinska pobuda, Luka Mišič in Luka Tičar z ljubljanske pravne fakultete, Alenka Oven z Inštituta za dolgotrajno oskrbo, Marijan Papež iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Andreja Poljanec s Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda, Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka, Liljana Rihter z ljubljanske fakultete za socialno delo, Vilma Strniša iz trboveljskega zavoda za zaposlovanje in Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo. Upajmo, da strokovni del skupine odtehta politične agende vladajočih.
